Po vsega skupaj nekaj skokih s Powerizerjem (a.k.a. skakač ali skokica) mi je jasno, da me bo ta igrača povsem zasvojila. Danes sem - opremljen z zaščitno opremo -, ves pogumen pričel z resnejšim poskakovanjem. Še kako mi je žal, da sem svoje tace vedno tako zapostavljal in z izjemo teka in kolesarjenja nič treniral na moči.
Na skakaču so namreč vse sile skoncentrirane v nogah, natančneje v mišicah nad kolenom. Kvadricepsi, če se še kaj spomnim...
Občutki so seveda fantastični. Skačeš ko zmešan, višje, še višje in že kar visoko. Potem se pa sam sebe ustrašim in malo ustavim konje. V resnici je to najbrž zgolj izgovor za strah pred višino ;) V steni med plezanjem, ko je pod ta zadnjo 1000 in več metrov ta strah doživljam drugače, na skakaču, pičla 2 metra visoko, pa me je pošteno strah... Najbrž zato, ker se še ne počutim suverenega in je to "varno" poskakovanje zelo labilno stanje.
Da ne dolgovezim... Zaenkrat je vse super, le vreme naj bo malo bolj stanovito in manj soparno... in s skakačem bomo še marsikatero ušpičili!
