Danes med kolesarjenjem v Centralno tehnično knjižnico (CTK) sem opazoval in štel kolesarje. Čeprav se v center ne peljem ravno dolgo, štetja kar ni in ni bilo konec! Kolesarjev je namreč vedno več. Vse lepo in prav - ni pa mi jasno, kako da "radosti" kolesarjenja na faks, knjižnico ali v službo nisem "odkril" že prej. Najbrž zato, ker sem po dveh ukradenih kolesih dobil nek primarni strah pred krajo še enega kolesa... Ali pa sem bil morda zgolj len? Ne vem... Vem pa, da mi je zadnje čase kolesarjenje v mesto in nazaj super razvedrilo.
Ker so v glavnem vsi ukrepi zoper lopovov in kradljivcev koles neuspešni, sem enostavno ubral drug princip. Kupil sem najstarejše in najbolj sklumpano kolo, kar sem jih videl. Sedaj ga niti ne zaklepam več. In vsaj zaenkrat - uspešno!
Prihodnjič še nekaj več o tem...