"Ja... vem. Bil bi že čas", se mi vsak sleherni dan iz kotička možganov oglaša vest in vztrajno opominja. Vseh 5 letnikov faksa je minilo kot bi mignil, absolventski staž pa gre h koncu hitreje kot bi si želel. Z diplomo sicer odlično napredujem, v končni fazi me tudi tema zanima in je konkretno uporabna za kasnejše optimizacije in konkretnemu nižanju stroškov na objektu, ki ga preučujem. A kaj ko me težita še dva poslednja izpita. Ahhh, kje so tisti časi, ko smo v 1. letniku na 3-4 dni v juniju natrpali vse izpite. In jih k sreči tudi vse opravili, potem pa imeli dolge tri mesece brezskrbnih študentskih počitnic. Niti ne študentskih, ker navadno to pomeni "študij" in pripravo na izpite, temveč takšne, prave. Brezskrbne s poudarkom.
No, letos bom prvič okusil "radosti" statusa zaposlenega. Vsega skupaj dober mesec dopusta, pa še v tem času bo moj ThinkPad vsaj vsak drugi dan trpel moje pritiske na tipkovnico.
Tako, zdaj pa me čaka še nekaj miselnih operacij pri izrisovanju diagramov/grafov pri analizi porabe električne energije glede na zunanje temperature...
Lahko noč.