Dan, ko gre vse narobe
27. december 2007 6 Komentarjev
Eden takšnih – sicer redkih – se je pripetil včeraj. Namenili smo se v eno izmed velikih severnih sten iz italijanske strani. Ko smo se pripeljali do jezera, kjer se pusti avto, smo tako kot vedno, ko je zunaj -10°C, še kakšne pol minute posedeli v avtu. Zunaj je bila še trda tema. Naposled smo le odprli vrata avtomobila in stopili na mraz. Z Arnetom sva se že obuvala, ko Ažmanov Grega ugotovi, da je pozabil čevlje!
Sprva sploh nisem mogel verjeti, da je to možno in da se verjetno zafrkava. Ko pa sem le videl, da zaman išče čevlje po prtljažniku avtomobila, mi je postalo jasno, da z današnjim vzponom v steni ne bo nič. Odpeljali smo se nazaj, prek meje (na mejni prehod opozarja samo še tabla), pa v Lesce. Čevlje je pustil pred garažo. Potem smo se odločili, da skočimo pogledati (spet) slapove pod Prisojnik.
Razmere so bile neverjetno podobne tistim izpred slabega tedna. Nič posebnega, predvsem pa ne pretresljivo boljše, kot pred tednom. No potem smo se odločili za Levi slap.
Čez zaveso je tekla, vsa je bila svečkasta in nasploh kar zabeljena. Med snemanjem me je tako namočilo, da sem mislil, da bom že čez 2 m zmrznil. Ker pa je bilo nekje okrog -9°C, pa je voda na meni k sreči hitro primrznila in se v obliki ledu samo še odluščila od mojih oblačil.
Že na dostopu sem bil ves švohoten. Čutil sem, da se slabo počutim. Kuhala me je vročina. Zeblo in treslo me je kot mačka tako da mi je bilo približno jasno, kaj me čaka zvečer.
Ob pripravi na spust po vrvi sem povrh vsega še natrgal svojo ultra lahko Patagonia puhovko, tako da je bil dan že skoraj popoln.
Če povzamem kaj vse je šlo narobe:
- Grega je pozabil čevlje in smo se peljali nazaj
- Pod Prisojnikom sem se zaradi vročine komaj privlekel do slapov
- Zeblo in treslo me je kot mačka in začela me je kuhati vročina
- Pred spustom po vrvi sem na skali nataknil svojo puhovko
- Ob pakiranju opreme sem rahlo oprasknil ohišje nove kamere
Prek noči sem imel (zame) rekordno visoko vročino 38,7°C pa tudi zjutraj je bila situacija podobna. Zdaj pa že cel dan ves nebogljen ležim na postelji, se prekladam levo desno, boli me vrat, glava, hrbet…
No ja - pa saj bo bolje. Upam, da vse skupaj hitro mine!
Živjo Anže!
Že včeraj ko smo se videli pod Centralnim slapom si se mi zdel brez volje in nekam poklapan. Želim ti čimhitrejše okrevanje. Če se ti ljubi, pokaži kaj si včeraj posnel.
Lep pozdrav, Matej s Tmina
Hoj!
K sreči so vsaj posnetki ratali! Vsaj nekaj… Pa med čakanjem sem dobil še nekaj idej glede mikro-lokacij, tako da vsaj ena korist je pa vseeno bila.
res je ja, bil sem ne samo brez volje, ampak tudi brez vsake energije. ker po vročini, ki sem jo imel zvečer sklepam, da tudi čez dan ni bila dosti manjša – me to niti ne čudi.
kaj sem posnel
Ko skonvertiram posnetke v kaj gledljivega pa mogoče res objavim kakšen video-klip.
Hvala za dobre želje, upam, da se danes dokončno odkuham…
pa dej no sam jamras skoz nekej,,, pejt vem pa nasekej se ga,pokadi tve steki cigaret pa bo boljs :I
nazadnje ko si imel ti virozo in sva govorila po telefonu pa nisi imel takšnih finih nasvetov
Mogoče pa res pomaga, hehehe 
Sam se mi zdi, da bo mene postla še vseen prej postavila na noge kot pa čiki pa pir 
čiki pa pir….nehej jamrat
jutr akcija.
Podobno situacijo smo imel enkrat na Krku… gremo mi na nočni potop, se odpeljemo na lokacijo na drugo stran otoka. In ko smo bli že vsi zrihtani v polni bojni opremi ugotovimo, da so maske ostale v sobi
No mi smo šli vmes vseeno spat in se vrnil ob 5-6 zjutraj, nekako ob koncu nevihte, ki jo je prineslo čez Kvarner v tistih urah vmes. Vstop in sam potop nista bila problematična. Povsem druga zgodba pa je bila zadnja faza… prihod na prodnato plažo. Ko te valovi dvignejo in v naslednjem trenutku butnejo ob prod/skalo/ježa
Ko ob vseh tistih kilah na hrbtu enostavno ne moreš vstat iz vode v premoru med dvema valoma in te vedno znova vrže po tleh 
eh ja… zabava