Berlin je lepo mesto. Prav zares. V samo treh dneh ga vidiš ravno toliko, da spoznaš, da je urejeno, čisto, da premore precej lepe arhitekture in kar precej zgodovine. Žal mi je le, da premore vsega skupaj 1,3 km počečkanega nekdanjega znamenitega berlinskega zidu. In še to okrnjenega, brez minskih polj, žičnih ograj, avtomatskih brzostrelk in ostalih norij, ki so ji jih spomnili nekdanji "vzhodnjaki".
Danes pred službo sem odletel s Kriške gore. Razmere so bile super, ozračje mirno, termike nobene, vetra prav tako ne. Štart je bil zato malenkost težji, ker sem moral pač še hitreje pognati v dir svoje okončine. Letelo je pa super, hitro in mirno... Več na videu. [vimeo http://www.vimeo.com/28722087 w=630&h=354]
Danes sem pred poslabšanjem vremena odletel na svoji metli s Slivnice. Hriba nad Cerknico, ki za mojega speedgliderja ni najbolj ustrezen. Naklonina bi še nekako bila, težava je samo v tem, da je pristanek (vsaj tisti ta pravi) precej daleč od vznožja, kar pomeni, da se ne da vijugat ob pobočju ampak je treba že hitro ven, stran od terena in proti coni za pristajanje. Polet je bil zato prilično dolgočasen in brez kakšnih dobrih zavojev tudi precej počasen ... [vimeo http://www.vimeo.com/28573778 w=630&h=354]
S Stola sem "sestopil" v manj kot 8 minutah :) Polet je bil vrhunski: mirno ozračje, lepo sončno jutro in čudovita pokrajina. Stol je za speedflying idealen, ko se še malo navadim na hitrost in zavoje se bo po grapah v območju poti dalo fino vozjakati nad terenom! Komaj čakam! [vimeo http://www.vimeo.com/28067011 w=630&h=354]
Pred kratkim sem si ogledal posnetek wingsuit skoka enega izmed najbolj prodornih BASE skakalcev. Ko sem ga videl, najprej sploh nisem mogel verjeti kako izjemno koordinacijo, občutek in seveda izkušnje je potrebno imeti, da se tak polet sploh lahko izvede. Pa da pri tem seveda ostaneš živ! Zanimiva se mi je zdela tudi izjava o tem, kako je s človekom, ki želi leteti: "Imaš dve posodi s kroglicami. Ena je posoda sreče, druga posoda izkušenj. Po vsakem skoku, po vsakem poletu eno kroglico iz posode sreče vtakneš v posodo z izkušnjami. To počneš toliko časa, dokler ti v posodi sreče ne zmanjka kroglic. In od tistega trenutka dalje te pri skokih in letenju spreljajo le še izkušnje, ki te pomagajo ohraniti živega."
Izjava je še kako boleče resnična in me je malo vznemirila. Iz preprostega razloga: ker sem tudi sam pričel z letenjem in padanjem ...
Ampak vsem statistikam, izjavam, posnetkom in ostalim izpovedim, ki sem jih slišal ali videl v živo in po internetu - sem zasvojen. ZASVOJEN! Neprenehoma o tem razmišljam, načrtujem ponovitve vseh Ortarjevih najtežjih smučarskih smeri in vse kar ima veze z letenjem. Naročam že tudi drugo, zimsko (še hitrejše) padalo in sem v svojem prostem času nasploh precej okupiran z vsem kar vsebuje ključno besedo "letenje". In ta trenutek imam malo abstinenčne krize, ker je padalo v obdelavi pri mojstrih, ker bo dobil Freeapproved snežkota logotip :)
In kaj še? Celo prav mi pride! Pogrešam že plezanje, pogrešam predvsem alpinizem v stenah in samo nemočno prebiram reportaže in ves slinast opazujem fotografije. A sem tudi korak bližje k povratku v vertikalo ... danes sem namreč pričel z novo serijo zdravljenja in če bo vse po sreči, bo moja desna roka v kakšnem mesecu nazaj na starih poteh... Ravno pravi čas, da še ujamem nekaj dni vremena za športno plezanje, da po 9 mesecih od zadnjega resnega plezanja v plezališčih (zimsko sezono sem še plezal, vendar samo v gorah ter led) in da znova poprimem za skalo ter se ogrejem za zimski alpinizem! Hura!
Če pomislm koliko energije mi da udejstvovanje v naravi, bodisi v steni ali v zraku, zimska smučarija ali karkoli kar pač počnem, vse strahove in bojazni potisnem vstran. Še kako me je sicer strah - tako pred vzponom kot skokom iz letala. Ampak to mi le pomaga, da zbistrim misli, se osredotočim na tisto, kar (načelno nevarnega) počnem in se s strahom soočim. In ob vseh "življenjsko-resnih" strahovih, ki jih športi s katerimi se ukvarjam povzročajo, se mi vsakodnevne težave v službi ali vsakdanjem življenju zdijo naravnost smešne in silno preprosto prebrodljive (čeprav objektivno marsikdaj ni tako - samo dojemaš jih drugače, z optimizmom).
In vsakič ko se zavem te sreče, ki me spremlja, se zdrznem ob misli kako zelo lepo je življenje in kako hitro bežijo leta ter kako vesel sem vsakega dne, ki mi je naklonjen. Življenje živim in obenem srčno upam, da je moja posoda sreče brez dna in da je v njej neskončno število kroglic sreče.
[vimeo http://www.vimeo.com/27882127 w=630&h=354]
Odpeljal sem še en fantastičen polet s Kriške gore s speed-wingom. Šport mi je vse bolj in bolj všeč. O tem kakšna je bila zabava v zraku pa govorijo spodnji podatki ... Flight #7: Max. hitrost: 73 km/h, max. propadanje: -7,3 m/s, preletena razdalja: 4,84 km, višinska razlika: 974 m.
[vimeo http://www.vimeo.com/27835473 w=630&h=354]
Komaj čakam zimo in zasnežene stene prek katerih se bom vozil ... S tem na hrbtu si bom upal presmučati še celo kakšno Ortarjevo super-smer, na primer Orto smer s Triglava! :)
Še en polet, tokrat malo daljši in predvsem mnogo višji ... Ker sem bil pozen, je bilo že tudi kar nekaj termike in me je malo zibalo sem pa tja ... Pristanek suveren in v piko natančen. Zdaj me čaka še ena stopnica višje, potem pa naposled sledenje terenu! [vimeo http://www.vimeo.com/27715196 w=600&h=338]
Ta teden sem zaradi službene obveznosti skombiniral s svojo novo strastjo in preživel tri čudovite dni v Bohinj Park EKO hotelu. Razmere so se precej spreminjale, ampak mi je le uspelo ujeti nekaj trenutkov, primernih (varnejših) za učenje. Skladno s planom sem opravil 4 kratke polete, spoznaval reakcije padala in obnašanje. Zdaj so pred mano prvi resnejši oziroma daljši poleti. Komaj čakam! O tridnevnem bivanju in vajah v Bohinju sem posnel tudi krajši filmček ...
[vimeo http://www.vimeo.com/27393208 w=630&h=354]
Prvi (kratek) polet je za mano. Nisem si predstavljal, da bom še v čem (poleg alpinizma) kdaj tako užival in bil tako navdušen... In to že po 20 sekundah leta! Več na videu... [vimeo http://www.vimeo.com/27141261 w=568&h=320]
