Pred mnogo, mnogo leti, ki jih rajši več ne štejem, sem se začel ukvarjati tudi s turističnim zahajanjem v gore pozimi. Spomnim se, kako sem požiral vso možno literaturo: prebiral bloge, zapise o opremi, tehniki in vsem kar se je dalo najti. Tako prek spleta kot v tiskanih izdajah. Iz Amerike sem naročal knjige Jeffa Lowa, Marka Twighta in drugih tisti čas najboljših inovatorjev in plezalcev v ledu. Ker sem po duši tehničen tip, mi je poznavanje delovanja opreme, oblačil, sistemov oblačenja in vse s tem povezano precej zanimivo.
Ker se spomnim tudi, kako mi je najbolj prav prišel kakšen konkreten namig kako ta in oni uporablja kakšno opremo, tehniko in podobno, sem se odločil zapisati par vrstic, ki bodo morda komu dale kakšno idejo ali olajšale odločitev pred nakupom. Vnaprej seveda opozarjam, da gre zgolj in izključno za moje osebno mišljenje, ki ne temelji na nikakršnem profesionalnem oziroma drugačnem znanju/poznavanju, temveč zgolj na nekajletnih amaterskih izkušnjah. Se mi pa osnutek pričujočega prispevka med Drafti valja že skoraj 2 leti, tako da je skrajni čas, da zaključim.
K zapisu me je vsaj malo podžgala tudi izkušnja, ko sem oktobra v eni izmed slovenskih trgovin z opremo za planinstvo, alpinizem ipd. slišal prodajalca ubogemu novincu, najbrž tečajnik - "prodajati buče". Še vedno se močno strinjam z reklom: "Nisem dovolj bogat, da bi kupoval poceni!" Zgodba mi je poznana, saj sem jo izkusil na lastni koži v svojih začetkih...
Sistem oblačenja je kajpak najbolj tesno povezan z aktivnostjo in razmerami. Ker se bom osredotočil na ledno plezanje, ostaneta samo še dve kategoriji: A od 0C do -10C ter B od -10 do -20C.
Dostop
Tisti, ki ste v hribe pozimi že zahajali veste, da ob vsem kar ni ravnina, človeku hitro postane vroče tudi pri -10C. Težava pozimi tako niti slučajno ni takrat, ko se človek giba, ampak ko stoji oziroma na prehodu. In prav to je ledno plezanje - tipična Stop & Go aktivnost: prvi spleza do varovališča, se ustavi in varuje drugega, ki pleza. V tem času pa na dan pridejo pomankljivosti klasičnega čebulnega oblačenja oziroma oblačenja v slojih.
Če je dostop daljši od ure in pol ali če je izrazito strm/naporen in vem, da se bom konkretno preznojil kljub zmanjšanemu tempu, vzamem dodatno švic majico. Zadnja leta v zimskem času uporabljam izključno perilo iz Merino (Patagonia Merino 2 in 3). Če je dostop krajši, se ne preoblačim in perilo posušim na sebi med plezanjem.
Pri temperaturah do -10C, če ni vetra, skoraj brez izjeme dostopam zgolj v perilu in mi je dovolj, me ne zebe. Če je vetrovno dodam še nekaj neprepihljivega. Navadno je to ArcTeryx Atom LT jkt. To je v zadnjem letu moj največkrat uporaben kos oblačil. Zaenkrat temu podobnega od drugih proizvajalcev nisem zasledil. Po izolaciji je primerljiv s powerstretchom, s to razliko, da Atom-a ne prepiha in da je lažji in se na manjše zloži/zbaše.
Za dostop navadno uporabljam tanjše windstopper rokavice, kot ekstra par. Pogosto se namreč zgodi, da s temi rokavicami človek grabi za kakšno rušje, preči kakšne grape, potoke ipd. in kaj rado se pripeti, da se zmočijo. Rokavice s kuhane volne sem pred leti opustil. Odlično funkcionirajo dokler so povsem suhe in relativno nove, z rabo pa se raztegnejo, veter jih prepiha in vsakič hitreje postanejo mokre in trde. Na njih se prijema sneg in če jih prepotiš že na dostopu te potem zebe še cel dan. Je pa kuhana volna meni osebno še vedno nadvse uporabna v kombinaciji kot notranja rokavica, preko pa nepremočljive hardshell rokavice. Minus takšne kombinacije je okornost in nerodno rokovanje.
Plezanje zaledenelih slapov
Zunanji sloj
Za plezanje slapov uporabljam bodisi vetrovko (hardshell) ali softshell, odvisno od temperatur. Če je toplo, okrog ničle pa tja do -10, navadno vzamem hardshell, ker pričakujem več kapljanja in vode v slapu. Za zimski hardshell uporabljam Patagonia Stretch Element jkt ter občasno ArcTeryx Alpha LT jkt. Kadar je hladno je vode manj in vzamem softshell - Patagonia Northwall jkt. Ta je podložen z R2 flisom, ki je lepljen na zunanji material, tako da izjemno dobro diha, je raztegljiv in topel. Ta softshell mi je po dolgem času, ko softshellov nisem uporabljal (nisem opazil bistvene razlike v dihalnih sposobnostih med hs in ss), znova zelo všeč. Ker je podložen, je uporaben izključno za hladnejše dni. Odkar imam Northwall se sicer nagibam k temu, da ga bom pozimi vse več uporabljal, saj dejansko plezam ko je mrzlo in hladno in tudi če je slabo vreme sneži. Če pa pozimi dežuje, je vreme tako za doma ostat.
Ker imam dolge in pajkasto suhe noge, pri hlačah nimam veliko izbire. Po nekaj iteracijah sem pristal na krojih Patagonie in preizkusil in redno uporabljam Alpine Guide Pants (AGP), Ltw Alpine Guide Pants, Winter Alpine Guide Pants ter za letos (še nisem preizkusil - Mixed Alpine Guide Pants, kar je hibridna izvedenka, kombinacija membrane in softshella).
Za ledno plezanje sem skoraj izključno uporabljal AGP, za zares mrzle dni pa Winter Alpine Guide Pants, ki so na stegnih in riti podložene s kožuhastim flisom podobnim kot Patagonia R2. Za varovališča in postanke ter bivake preko vsega skupaj poveznem Patagonia MicroPuff hlače, ki so polnjene z umetnim polnilom Primaloft One.
Na varovališčih, ob pavzah in drugačnih postankih uporabim bodisi lažjo sintetično bundo kot npr. Patagonia NanoPuff ali ArcTeryx Atom LT. Kadar je zares hladno uporabljam tudi Patagonia DAS Parko, lahko pa tudi kombinacijo zgoraj omenjene sintetične bunde in ultralahkega, a debelega puhastega brezrokavnika. Vse omenjene sloje vedno dam preko softshella oziroma hardshella. Letos bom preizkusil Atom SV Hoody, ki je primerljivo topel kot DAS Parka, le da je 2x lažji in krojen za suhce kot sem sam.
Ne glede na izbiro softshella ali hardshella pa se mi zdi bistvenega pomena odlično krojena kapuca. Če ni ustrezna je skoraj enako kot če si brez, sneg, voda, veter - vse sili skozi luknje, zato je zares pomembno, da se prilega. Ne vem zakaj se nekateri kosi zimskih oblačil (zunanji sloj) sploh prodajajo brez, saj se ne spomnim dneva, tudi lepega, ko bi me kapuca kakorkoli motila - prej obratno!
Srednji sloj
Ta je odvisen od tipa zunanjega sloja. Če uporabljam softshell Patagonia Northwall, ki je podložen, potem srednji sloj eliminiram. Na ta način je izboljšana gibljivost in dihanje. Razlika je res občutna - freedom of movement, kot temu marketinško rečejo proizvajalci, je res super. Oblečeno imam samo termo perilo in softshell, ko pritisne mraz preko njega dam omenjeno izolacijo.
Če imam oblečen hardshell, kot srednji sloj nosim bodisi Patagonia R1 Hoody ali ArcTeryx Atom LT. V izjemnih primerih oboje.
V noge me navadno ne zebe, zato uporabljam termo perilo Patagonia Merino 2, če zares stisne pa ArcTeryx RHO pants, kar je v osnovi Powerstretch. Eno ali drugo lahko kombiniram tako pod klasičnimi softshell hlačami AGP ali winter AGP.
Prvi sloj ob koži
Patagonia Capilene mi je hvaležno služila 10 let, zadnji dve leti pa uporabljam Patagonia Merino 2 in Merino 3. Nazaj na sintetiko se vrnem šele poleti, ker se mi zdi, da je za odtenek "hladnejša" kot Merino, vendar novih kosov sintetičnega perila ne bom več (do)kupoval.
Rokavice, pokrivala
Uporabljam windstopper rokavice za dostope, ki se navadno zmočijo, ampak so priročne za fotografiranje, pripravljanje na vzpon, natikanje pasu, derez ipd. Za plezanje se "preobujem" v BD Punisher Pro rokavice, če je izjemen mraz imam s seboj še en dodaten par BD Enforcer. Za najhujši mraz ali smeri v stenah uporabljam palčnike, vendar sem z njimi precej okoren. Na daljši vzpon vzamem vedno vsaj 2 para rokavic, čeprav sem doslej tudi v največji moči imel suhe roke s plezanjem v BD Punisher rokavicah. Prav presenetljivo, saj niso niti oglaševane kot ekstra "vodotesne".
Za pokrivalo vselej uporabljam balaclavo oziroma po domače kapuco z odprtino za obraz ali podkapo. Človek čez glavo in vrat izgubi 60% telesne toplete in prav hecni se mi zdijo kakšni plezalci, ki drgetajo na varovališčih ali pod slapom, oblečeni v vse kar imajo s seboj, vrat imajo pa popolnoma razkrit, na glavi pa neko "luknjičasto" štrikano perujsko kapo. Razlika med kapo in podkapo oz. balaclavo je ogromna. Ko sem to sprobal prvič nikoli več nisem oblekel navadne kape, razen če so temperature okrog 0C, kar pa je že tudi tako toplo, da navadno uporabim samo trak za ušesa.
Prednost podkape je tudi ta, da ne čutiš oz. te ne zmrazi, ko ti med plezanjem kakšen košček ledu ali snega "špricne" za vrat, ne čutiš šibkega vetra, del obraza in cel vrat je zaščiten.
Premiera našega filma Aurora Polaris v nabito polni dvorani Cankarjevega doma je za nami. Spodaj je strnjenih nekaj prvih vtisov o filmu, ki smo jih prejeli v naš nabiralnik...
