Dva globok vtis puščajoča pripetljaja tega vikenda :)
Viewing entries in
Other
Od povratka z Aljaske - ene mojih najljubših avantur doslej - je čas mineval (pre)hitro. Službene obveznosti in s tem povezana predavanja ter vse o novem smučišču 2864 Bohinj so mi pošteno prikrojila čas.
O naši avanturi sem precej tudi pisal - članke in reportaže, ki bodo prek poletja kapljali v različnih slovenskih in tujih medijih v javnost. Upam, da bo kaj všečnega za prebrat. Naposled pa sem po mnogih ukradenih trenutkih s težko muko izbral in uredil izbor fotografij, ki je v svoji celoti 150-ih fotografij na voljo na naši spletni strani Freeapproved.
Vmes so se po vrnitvi v domovino zgodile tudi bolj ali manj zanimive peripetije, med drugim na primer večerja z Reinholdom Messnerjem v Špajzi v stari Ljubljani, kjer sem z legendo, a sicer prav zabavnim možakom preživel cel večer.
Priznam, da je zelo dober občutek, ko ti legenda kova Reinhold Messner malo polaska in če ne prej - ga morda znova vidimo na naši filmski premieri Aljaska, ki bo 21. novembra v Cankarjevem domu :)
Trenutno dogajanje na Everestu je precej pestro in še kar žalostno. Več o tem se splača prebrat z zapisa oziroma pogovora, ki ga je imel Simone Moro. Sam tam nisem bil zato ne morem komentirat in biti pameten. Dve plati zgodbe pa sta sledeči: Nepal kot revna država na Everestu zasluži kar nekaj denarja. Precej manj ga dobijo šerpe, torej tisti ki tvegajo svoje okončine in življenje, da premožnim turistom s celega sveta, ki se želijo povzpeti na vrh najvišje gore - pomagajo z najbolj osnovnimi manevri, ki jih tečajnik alpinistične šole osvoji že na 2. vajah. Tako imenovane komercialne odprave so se razpasle in bogati turisti lahko že za manj kot 40.000 EUR stopijo na najvišjo točko planeta ob pomoči izurjenih gorskih vodnikov. Debat o tem koliko vodnikov naj bi bilo poleg skupine klientov, ki jih vodijo na vrh in da zakaj zaradi varčevanja komercialne odprave najemajo vedno manj vodnikov in odgovornost prelagajo na neizkušene in neustrezno šolane šerpe, je na internetu vse polno. Čudi me zakaj Nepalska vlada, ki očitno krvavo potrebuje ta finančni vir ne naredi preprostega reza. Everest naj ne stane več 50.000 EUR ampak 200.000 EUR. Pravih alpinistov kot je na primer tudi Simone Moro na to goro najbrž ne bo več oziroma bodo šli po drugi, zahtevnejši smeri, klasična smer pa naj ostane za komercialne odprave, ki bodo tako drage, da si jih bo lahko privoščilo manj, ampak še vedno toliko, da bo Nepal pokasiral enako vsoto denarja kot jo trenutno. Le nesreč bo manj in visokogorski turisti bodo imeli vsaj kanček več od doživetja na Everestu kot sedaj. Trenutno me sodeč po fotografijah namreč vzpon ne Everest spominja na torkov obisk najboljšega soseda v nepreglednih množicah upokojencev...
Kot en mini eksperiment na to sicer resnobno situacijo (ta trenutek na Everestu umirajo ljudje) sem prišel na idejo, kako bi človek lahko še malo bolj vznemiril komercialne alpinisitčne agencije, ki so že itak pod pritiskom.
Spodaj zato povpraševanje, ki ga kanim v šali poslati na nekaj največjih agencij, ki organizirajo alpinistične odprave na Everest. Pa da vidimo, če bo kakšen odziv :) Mogoče samo kravo odstranim, da bo bolj avtentično...
Dear Sir or Madam!
We are a bunch of friends from Slovenia and Canary Islands. We wish to have our summer camp set up at 7920 m at Everest Camp 4.
There will be around 100 members and since we are good friends we would all like to sleep together in one big orange tent. You would also have to provide a fireplace and proper wood for Čevapčiči (traditional Yugo food) and your sherpas must build 3m high Snowman. Fixed ropes to Camp 4 should all be orange color and no other climbers may use them as we will use these for food transportation (many members are very hungry little beasts). We also need 1 kW of electricity and WiFi as we like to update our status on Facebook all the time and need to charge our mobile devices. And last but not least - there should be at least one high quality milk cow available, as we like to drink fresh milk. Do not provide clothing or special gear for the cow as we prefer cold milk anyways.
Please send me your best offer and other terms and conditions of payment and keep in mind we are from Slovenistan and don't have money because our government keeps stealing it.
Best regards, Anže
PS: If you know Simone Moro or Ueli Steck, please ask them to climb without crampons while passing our camping-site as we do not want to be disturbed by better mountaineers making noise while we sleep.
===
Prav rad se spominjam kakšno osamo, mir in prvinsko doživetje mi je bilo dano uživati na Aljaski!
Pravijo, da mora človek od časa do časa videti svet, da bi lažje razumel kakšen je pravzaprav njegov smoter.
Sam skušam to vsake toliko odkriti na avanturah širom sveta, kamor se tu in tam odpravim. Ne vem, če je danes še sploh možno govoriti o alpinistični odpravi v tuja gorstva. Letalske povezave so nam svet skrčile na največ dan dolgo potovanje oziroma polet, popestreno z nekaj dni hoje do baznega tabora, udobje katerih lahko že z majhnim vložkom v sodobno opremo izbriše takorekoč vse sledi tiste prave avanture, o kakršnih sem bral v knjigah svojih alpinističnih idolov in veljakov, domačih in tujih. S spoštovanjem vsakič znova prebiram njihove zapise ali poslušam zgodbe, ki si zaslužijo pridevnike "herojske", "epske" in podobno.
Ko postavim vse svoje avanture ob bok tem velikim ljudem in njihovih dejanjem, jih je ravno za en konkreten izlet. In prav takšen se mi zdi tudi ta, na katerega se odpravljam v kratkem. Izlet na Aljasko.
Po nekaj mesecih iskanja, brskanja po spletu in davljenja poznavalcev z emaili, da mi izdajo to in ono - sem našel najbolj zabačen možen konec Aljaske, kjer na nas čakajo še mnogi deviški, neimenovani vrhovi, nepreplezane stene in grebeni. Ne samo, da je pot do tja dolga, da bi z lučajem podaljšanega izleta stopil okrog sveta nazaj na Azijsko celino, tam so tudi medvedi, pa mraz in veter. A nič ne de - z današnjimi letalskimi povezavami, tehnologijo in vso možno opremo, bo dobršen del meseca, ki ga bomo preživeli na odročnem ledeniku - še vedno samo izlet.
Izlet, kjer si bomo v današnjem z vsemi neumnostmi natrpanem svetu izborili svoj mali prostorček osame pod mogočnim soncem in kjer nam bo na konkretnem prostoru dano doživeti nekaj, kar pred nami ni doživela še nobena živa duša na tem čudovitem Planetu.
Sanja se nam ne, kaj nas čaka! Zgolj bežni obrisi gora in fotografije sosednjih gora posnete z razdalje, nekaj dolgoletnih statistik glede vremena, ki naj bi bilo silno muhasto in z velikimi temperaturnimi diferencami - od minus 30 pod ničlo pa vse do ledišča. Razen tega, da vem da bom obkrožen s prijatelji, ki jim zaupam, s prijatelji s katerimi se rad družim, plezam, hodim v hribe ali smučam - ne vem nič kaj dosti. In vesel sem da je tako in želim si, da tako ostane vse do našega prihoda. Ne veselim se cilja ali opravljenih dejanj, temveč se veselim že same misli na to, da me čaka nekaj neponovljivo lepega. Nekaj kar v mojem telesu vzbudi prijetne čute. Kot tista prijetna trema ob pričakovanju nečesa velikega... Tudi velikosti ne gre meriti absolutno - o ne! Prav to je čar tega, ko nekam odhajaš po doživetje, in ne konkreten cilj.
Še nečesa si goreče želim... Novega filma! Takšnega, ki bo presegel predvsem moja lastna pričakovanja. Želim si narediti korak dlje. Ali gre za nabijanje ega ali kaj drugega - ne vem. Ampak želim si narediti boljši film od prejšnjega - v vseh pogledih. In srčno upam, da mi bo uspelo.
Kadar pogledujem v črno nebo posejano z zvezdami, se zavem svoje majhnosti. Tu in tam se sprašujem kaj za vraga predstavlja to moje življenje na tem planetu, ki je le eden izmed mnogih - eden izmed neskončno velikega števila drugih, tudi podobnih ali morda celo enakih.
In vsakič znova zaključim s tem, da sem vesel, ker sem! Našel sem svoj smisel.
Zdaj pa skočim še na Aljasko.
Srečno!
PS: Aja prek satelita se bomo javljali na Twitter @freeapproved ter seveda na našo stran freeapproved.com
Še nekaj starih posnetkov z začetka marca s tečaja na ledeniku Moeltall v Avstriji ... [vimeo http://www.vimeo.com/38857177 w=630&h=354]
Ena lepših kreacij v obliki filmčka nepopisno lepe in občutkov polne avanture. Res velikanska srečo tako z razmerami za smuk(o) kot tudi za letenje... Najbž pa nima smisla nakladat - ogled filma spodaj :) [vimeo http://www.vimeo.com/38288569 w=630&h=354]
S Tinetom sva imela smele načrte za petkovo popoldne in zlasti sobotno jutro - sprehoditi se do Rjavine, tam bivakirati in drugi dan malo drugače vrniti se v Krmo. Pa se je narava zarotila proti nama. Tokrat četrtič (in poslednjič) sem nasedel zapisom z opevanimi razmerami (pa kaj ljudje sami sebi lažejo, da so razmere boljše kot so res?) in sva se s smučmi na nogah odpravila s Krme. Parkirišče polno avtomobilov, kot da bi v Krmi kaj zastonj delili ali opravljali drugačne množično obiskane rituale. Snega je do višine 1400 m v vzorcih, je pogosto prekinjen in poln sranja. Žal tudi dobesedno. S težkim nahrbtnikom, ki je vseboval tudi letalne pripomočke, opremo za bivak in vso ostalo navlako (Tinetov recimo tudi klobase), sva napredovala počasi. Od planine naprej se sneg predira do tal in s smučmi vred sva se ugrezala do kolen in preko. Stanje se je nad 2000 m občutno izboljšalo in na ustreznem mestu sva bivakirala. Prihodnje jutro je za razočaranje poskrbela megla in oblaki v dolini, tako da sva oba poklapana odsmučala po mešanici gnilca, skorje in živega ledu do 1400 m, od tam pa peš naprej do meglenega dna doline in domov. Noč na gori je bila pa čarobna - tako svetle lune in takega števila zvezd že dolgo nisem videl! [vimeo http://www.vimeo.com/37937266 w=630&h=354]
Že tretjič "nateg" s poročili o razmerah zapisanih na najbolj priljubljeni tovrstni slovenski spletni strani... Temperatura v Krnici zjutraj +5C, sneg gnil do podna. Res bi težko govorili o kakršnihkoli razmerah - kaj šele dobrih, a vseeno se je zaružilo pod Kriško steno. Z enakomernim jurišnim tempom vselej neučakanega Džanija, ki ga je z Markom razganjalo od energije, se nas je preostala ekipca navadnih Freeapproved smrtnikov ... Več na Freeapproved! [vimeo http://www.vimeo.com/37438763 w=630&h=354]
Z nekaj dnevi zamude filmček od torkovega lovljenja pršiča ... PS: Našli smo gnilca in veliko nevarnost snežnih plazov :) [vimeo http://www.vimeo.com/37429255 w=568&h=320]
Če koga poleg planinarjenja zanima tudi obisk strmejših predelov Alp, strme stene in prepadni grebeni in če bi v gore rad zahajal/-a tudi pozimi - potem je čas, da obiščete alpinistično šolo. Uvodni sestanek bo v sredo, 29. februarja ob 19. uri v galeriji Kavarne Sputnik na Viču! Vabljeni.
