Viewing entries in
Other
Spletni portal 24ur.com je na žalost postal eden najbolj rumenih nasploh. Kvalitetnim vsakodnevnim novicam so šteti zadnji trenutki, saj jih izrinjajo trač novice in rumeni tisk. Škoda. Sem pa danes slučajno opazil nekaj motečega na sliki Sanje Grohar in ne vem ali gre za retušo nje, belega ozadja v studiu fotografa ali NLP. O ja - tudi o slednjih na 24ur.com kar naprej poročajo. Žalostno in neumno obenem.
Danes sva z Borom zavila v Škofjo Loko v nov plezalni center. Ta nama je mimogrede tudi zelo všeč, s seboj pa sva imela kamero in posnela malo opičjih gibov. [vodpod id=ExternalVideo.780447&w=500&h=412&fv=]
Ker si video ne zasluži, da ga umestim med ostale na svoj YouTube kanal, sem tako enkrat za test "butnil" zadevo na Facebook, kjer sem razočaran ugotovil, da peša tako po kvaliteti, hitrosti nalaganja in uploadanja kot tudi možnostmi za embedanje in pošiljanje filma po drugih spletnih straneh. Da sem ga npr. spravil v wordpress blog, ki poganja to kar berete, sem moral uporabiti vmesni člen Vodpod.
Kar je še bolj "gnilo" pa je to, da pri FB ne najdem statistike za objavljeni video. Bedno.
Po nakljucju sem odkril en kul programski vmesnik za mojo nokijo e71. Odslej lahko pisem na blog tako kot Jaka od kjerkoli in karkoli, samo signal potrebujem. Ce ni velikih priponk je povsem dovolj ze edge. Moram pa mimogrede priznat, da me je s tem jaka malo sprovuciral, ko se je tako lahkotno oglasal s Komne takorekoc v zivo :)
Po toliko letih se je vse skupaj malo ohladilo... A so se že z lanskim letom moji občutki in hotenja po plezanju in alpinizmu začela vnovič intenzivno prebujati, me navduševati in mi vse bolj burijo duha in domišljijo. Najbrž je za to kriva tudi nova plezalna druščina, rod mladih, perspektivnih in hiper aktivnih alpinistov s katerimi smo v zadnjem času poplezavali, in še posebej z enim, ki je bil moj soplezalec tudi pri prvenstvenih smereh na neosvojene vrhove v Kirgizistanu.
In potem pride zima. Moj najljubši letni čas. Krepkih -18°C, brutalen mraz, veter, pa še veliko snega. Takorekoč sanjsko! Do konca me zrajca in zakuri, zmede in zapelje, potem pa tako mlačno (dobesedno) in hinavsko odide. Prava prasica je - letošnja zima.
Vseeno držim pesti, da bo spet zategnil mraz, da se bo sneg spremenil v led in da bomo še dolgo v marec s cepini sekali v pomrznjen sneg.
Trenutno pa moram tako kakšen vikend "počivati" in ostati doma za računalom ter se podvizati pri zadnjih točkah, ki so potrebne pred premiero filma Špaltna Ekspres v Cankarjevem domu 3. marca.
Freeapproved tudi letos organizira začetni tečaj športnega plezanja, namenjen pa je vsem, ki si želiji pobliže spoznati skalno vertikalo in uživati v naravi ob premagovanju nižjih in višjih skalnih sten. Vse informacije, cene, program in prijava na tečaj tukaj ...
Razvoj alpinistične opreme je v zadnjih letih doživel neverjetne spremembe. Tako pri oblačilih kot tudi pri tehnični opremi in opremi za ledno plezanje. Prav pri slednji je bil razmah in razvoj bliskovit, sedaj pa se mi zdi, da že nekaj časa vse stoji.
Ko sem na faksu imel zanimiv predmet o kompozitnih materialih, smo se s profesorjem pogovarjali o kar nekaj zanimivih rečeh. Npr. kako relativno preprosto bi bilo narediti dinamično vrv debeline 5 mm, ki bi imela prav vse karakteristike boljše od vseh obstoječih - manjšo ulovitveno silo, daljšo življenjsko dobo, manjšo obrabo, boljše lastnosti za rokovanje, manj krotovičenja, popolno vodoodbojnost in podobno. Razlog da take vrvi (še) ni - vsaj za široko potrošnjo ne! - je seveda cena. Če bi takšno vrv uporabljali na vrtu za sušenje perila, bi bila cena smešna, tako pa je plezalski trg premajhen, da bi se splačalo vlagati v razvoj in kakšno resno proizvodnjo.
Enako je z derezami. Zmišljujejo si vse možne barve, dizajne in vse ostalo, a resnici na ljubo se zadnjih nekaj let niso pretirano spremenile - vse so samo podrobnosti. Zares vrhunske bi bile dereze, ki bi imele vse kar imajo danes najboljše, da pa bi tehtale recimo 4x manj! Tudi to je mogoče doseči s kompozitnimi materiali - dereze bi bile enako vzdržljive, lahko tudi bolj, tehtale pa bi kakšnih 250 gramov. Finta zakaj takšnih derez ni, je podobna kot z vrvmi. Za tistih nekaj 10.000 derez, ki se prodajo, bi bili razvoj, naprave in tehnologija enostavno predragi.
Kot vso drugo najsodobnejšo opremo, pa sem prepričan, da ima tovrstne reči vojska. Oziroma najprej NASA, potem vojska, potem pa drugi. Astronavti derez za plezanje po luni sicer ne potrebujejo, glede na to, da pa so na Marsu našli led in da se bodo slej ko prej odločili ta rdeči planet tudi obiskati, je samo vprašanje časa, kdaj bomo videli prve vzpone v ledu na Marsu :) S kakšno hipermoderno alpinistično-astronavtsko opremo ...
Na spletnem naslovu Facebook mobile se po obisku s telefonom v bistvu da na tej vse-svetovni virtualni budalaštini od Facebooka da početi takorekoč vse. Štelati profil, dodajati fotografije, komentirati in sploh početi vse kar se na facebooku počne. In to je? Dobro vprašanje, saj FB različnim osebkom predstavlja različne stvari. Nekaterim služi za preganjanje dolgčasa, drugi na njem spoznavajo "širni svet", tretji si do neskončnosti urejajo svoj profil in tako dalje. "Vsako tele ima svoje vesele!" - ali tako nekako pravijo. Le da bi v primeru Facebooka vsekakor bila primernejša žival ovca. Tem je skupno to, da se množično odločajo za isto reč.
Vsaka čast izumitelju, saj narediti koncept in takšno spletno zadevo, ki tako zelo "pije vodo", kot to dela Facebook - aleluja! Dnevno se registira ca. 420.000 ljudi! Meni kar nepredstavljiva številka, vsekakor pa izjemen razcvet in uspeh.
In kaj je na FB tisto, zaradi česar imam na njem tudi sam "odprt" račun? Všeč mi je osnovna ideja oziroma koncept - "povezovanje" in vsaj virtualni stik bodisi z nekdanjimi sošolci, kolegi ali daljnimi (razseljenimi) prijatelji, s katerimi se sicer ne vidiš v real lajfu. Ali pa vsaj ne pretirano pogosto.
Že dalj časa me je zanimalo, kako Youtube šteje oglede filmov. Tako kot mnogi, sem bil tudi sam prepričan, da YouTube šteje vsak ogled filma, če se naloži v celoti, pa čeprav ni predvajan. Resnica je dosti bolj zanimiva! Youtube namreč šteje samo popolnoma naložene in predvajane filme kot "view count". To pomeni, da je na primer film o nekem XY plezalnem izletu, ko sva šla s Tadejem na Begunjščico prek Lenuhove, pogledalo 5.000 različnih osebkov.
Podatek je še bolj zanimiv zato, ker tistemu, ki ga objavi, daje nekakšen vpogled v to kako (ne)zanimivi so objavljeni izdelki, kaj je komu všeč in podobno.
Vsakič, ko kdo pošlje komentar k filmčku o smučanju Dava Karničarja v eni najtežjih smučarskih smereh pri nas - Fritsch - Lindenbach, sedmici! - se pošteno nasmejim. Najprej film, da si boste lažje predstavljali o čem govorim:
In sedaj še nekaj komentarjev (v angleščini):
Vsem butastim komentarjem je skupno to, da se nikomur od vrlih piscev niti sanja ne, o čem govorijo. Pač gledajo filme o "freeridu", kjer ekipa 20 ljudi vključno s helikopterji neprenehoma čaka, da rešijo kakšnega junaka, ki se zvrne čez 10 m klif v pršič.
Ampak saj je logično, ker filme vedno snemajo frontalno, kjer naklonina 30 stopinj izgleda enako kot tu, kjer Davo smuča v naklonini 60 stopinj! Dejansko ne ločijo kje je zares strmo in kje je tako strmo kot na rdeči progi vsakega smučišča. Potem pa so fantje pametni in se oglašajo s takšnimi inteligentnimi komentarji. Prav neverjetno. Pogumni kot vitezi - le jaha nihče.
Na Kitajskem so že večkrat dokazali kako zelo praktični so lahko. Veliko (pa preveč) težav odpravijo preprosto kar s hitro obsodbo in smrtnim strelom. Ko so pred časom veliko Kitajsko znova ovile črne napovedi in melaminska afera, se je zdelo kot da bo to samo ena izmed afer, ki se pač dogajajo povsod po svetu. A pozor - govorimo vendar o Kitajski! In že danes berem, kako so usmrtili nekaj odgovornih za nastalo situacijo. Najprej je strel v tilnik dobil nek kmet, ki je prvi zmešal neko melaminsko moko in mleko, sledila je predsednica uprave neke velike mlekarne in tako dalje.
Me zanima kakšen bi bil odnos nekaterih kvazi pomembnih poslovnežev v Sloveniji, ki znajo samo in edino to, da prodajo nekaj, kar so s težkim delom ustvarjale cele generacije ljudi v različnih tovarnah in proizvodnji - če bi vedeli, da jih za kapitalne napake in barabije čaka smrtni strel. Potem vse te tovarne prodajo, za zašijejo še s papirji in na koncu njihov preko 500 milijonov težak dolg bankam plačujejo vsi ostali, samo oni ne! Dobijo odlog plačila in ker so tudi bankirji vsi po vrsti na istem vlaku z glavnim krivcem, se seveda nihče ne upa stopiti dol, ker ga potegnejo s seboj. Žalostno in šokantno, še zlasti zato, ker vse te dolgove potem plačujejo mala in srednje velika podjetja z slabšimi obrestnimi merami in drugimi nevšečnostmi.
Če bi tako kot na Kitajskem tudi pri nas poskrbeli za vse gospodarske barabije, ki se dogajajo vsem na očeh in še celo kvazi legalno, bi po mojem v trenutku nastal mir. Če je nekdo odgovoren za neko veliko podjetje, po možnosti še državno, vse skupaj pošteno zajebe, ga spravi zaradi lastnih kretenizmov na kolena, potem pa dvigne roke in gre, še prej pa si izplača nagrado, ob tem pa ne občuti nobenih posledic - se to seveda dogaja in se še naprej bo. Če bi po drugi strani mu zasegli vse privatno premoženje, bi že dvakrat premislil, če bo napravil kakšno lopovščino. Če pa bi mu za takšne kretenizme in debilne poslovne poteze sledil še strel v glavo, pa sploh ne bi bilo več težav.
Me zanima, kdaj se bodo naši politiki spomnili kaj tako drastičnega :)
