Viewing entries in
Avanture
Ime letošnjega katamarana je bilo B-Fast, kar je nekoliko ironično, če pomislim na to, da smo lani v neurju glisirali s 17,5 vozlja in ob tem strgali jadro in zgubili levi propeler. Tudi letos je bilo vreme prve dni zelo slabo, a nas k sreči vsaj zeblo ni tako kot prejšnjič. V nadaljevanju pa še nekaj fotografij...
Z velikim ponosom in nepopisnim veseljem predstavljam novo kreacijo - dokumentarni film Aurora Polaris! Redki kraji na Zemlji ponujajo doživetje mistične aure in deviške divjine v veličastnem gorskem okolju. Aurora Polaris (Polarni sij) - nov slovenski gorniški film s skritih ledenikov Aljaske.
http://youtu.be/_uqfv2FSgDs
Aurora Polaris bo premierno prikazan v Cankarjevem domu v sredo 21. novembra 2012 ob 19. uri.
Več o filmu in odpravi tukaj.
Obupno vroč in soparen vikend je vse živo gnal proti Gorenjski. Večinoma ob jezera, ki so bila tokom službenega ogleda Bohinj Park EKO hotela z velikimi hosted buyerji s tujine pravzaprav videti še kar žalostno. Kot mroži so ležali ljudje vseh oblik in barv tako ob blejskem kot bohinjskem jezeru, na vse strani pa stotine avtomobilov - parkiranih na zelenicah, pločnikih, prehodih za pešce - povsod! Grozno! Smo pa pred omenjenimi službenimi obveznostmi s sobote na nedeljo uživali v fantastičnih nočnih razgledih ter botrovali tako sončnemu zahodu kot vzhodu z vrha Prisojnika.
Nekaj fotografij spodaj, celotna galerija na seveda na naši strani Freeapproved!
Dva globok vtis puščajoča pripetljaja tega vikenda :)
Od povratka z Aljaske - ene mojih najljubših avantur doslej - je čas mineval (pre)hitro. Službene obveznosti in s tem povezana predavanja ter vse o novem smučišču 2864 Bohinj so mi pošteno prikrojila čas.
O naši avanturi sem precej tudi pisal - članke in reportaže, ki bodo prek poletja kapljali v različnih slovenskih in tujih medijih v javnost. Upam, da bo kaj všečnega za prebrat. Naposled pa sem po mnogih ukradenih trenutkih s težko muko izbral in uredil izbor fotografij, ki je v svoji celoti 150-ih fotografij na voljo na naši spletni strani Freeapproved.
Vmes so se po vrnitvi v domovino zgodile tudi bolj ali manj zanimive peripetije, med drugim na primer večerja z Reinholdom Messnerjem v Špajzi v stari Ljubljani, kjer sem z legendo, a sicer prav zabavnim možakom preživel cel večer.
Priznam, da je zelo dober občutek, ko ti legenda kova Reinhold Messner malo polaska in če ne prej - ga morda znova vidimo na naši filmski premieri Aljaska, ki bo 21. novembra v Cankarjevem domu :)
Pravijo, da mora človek od časa do časa videti svet, da bi lažje razumel kakšen je pravzaprav njegov smoter.
Sam skušam to vsake toliko odkriti na avanturah širom sveta, kamor se tu in tam odpravim. Ne vem, če je danes še sploh možno govoriti o alpinistični odpravi v tuja gorstva. Letalske povezave so nam svet skrčile na največ dan dolgo potovanje oziroma polet, popestreno z nekaj dni hoje do baznega tabora, udobje katerih lahko že z majhnim vložkom v sodobno opremo izbriše takorekoč vse sledi tiste prave avanture, o kakršnih sem bral v knjigah svojih alpinističnih idolov in veljakov, domačih in tujih. S spoštovanjem vsakič znova prebiram njihove zapise ali poslušam zgodbe, ki si zaslužijo pridevnike "herojske", "epske" in podobno.
Ko postavim vse svoje avanture ob bok tem velikim ljudem in njihovih dejanjem, jih je ravno za en konkreten izlet. In prav takšen se mi zdi tudi ta, na katerega se odpravljam v kratkem. Izlet na Aljasko.
Po nekaj mesecih iskanja, brskanja po spletu in davljenja poznavalcev z emaili, da mi izdajo to in ono - sem našel najbolj zabačen možen konec Aljaske, kjer na nas čakajo še mnogi deviški, neimenovani vrhovi, nepreplezane stene in grebeni. Ne samo, da je pot do tja dolga, da bi z lučajem podaljšanega izleta stopil okrog sveta nazaj na Azijsko celino, tam so tudi medvedi, pa mraz in veter. A nič ne de - z današnjimi letalskimi povezavami, tehnologijo in vso možno opremo, bo dobršen del meseca, ki ga bomo preživeli na odročnem ledeniku - še vedno samo izlet.
Izlet, kjer si bomo v današnjem z vsemi neumnostmi natrpanem svetu izborili svoj mali prostorček osame pod mogočnim soncem in kjer nam bo na konkretnem prostoru dano doživeti nekaj, kar pred nami ni doživela še nobena živa duša na tem čudovitem Planetu.
Sanja se nam ne, kaj nas čaka! Zgolj bežni obrisi gora in fotografije sosednjih gora posnete z razdalje, nekaj dolgoletnih statistik glede vremena, ki naj bi bilo silno muhasto in z velikimi temperaturnimi diferencami - od minus 30 pod ničlo pa vse do ledišča. Razen tega, da vem da bom obkrožen s prijatelji, ki jim zaupam, s prijatelji s katerimi se rad družim, plezam, hodim v hribe ali smučam - ne vem nič kaj dosti. In vesel sem da je tako in želim si, da tako ostane vse do našega prihoda. Ne veselim se cilja ali opravljenih dejanj, temveč se veselim že same misli na to, da me čaka nekaj neponovljivo lepega. Nekaj kar v mojem telesu vzbudi prijetne čute. Kot tista prijetna trema ob pričakovanju nečesa velikega... Tudi velikosti ne gre meriti absolutno - o ne! Prav to je čar tega, ko nekam odhajaš po doživetje, in ne konkreten cilj.
Še nečesa si goreče želim... Novega filma! Takšnega, ki bo presegel predvsem moja lastna pričakovanja. Želim si narediti korak dlje. Ali gre za nabijanje ega ali kaj drugega - ne vem. Ampak želim si narediti boljši film od prejšnjega - v vseh pogledih. In srčno upam, da mi bo uspelo.
Kadar pogledujem v črno nebo posejano z zvezdami, se zavem svoje majhnosti. Tu in tam se sprašujem kaj za vraga predstavlja to moje življenje na tem planetu, ki je le eden izmed mnogih - eden izmed neskončno velikega števila drugih, tudi podobnih ali morda celo enakih.
In vsakič znova zaključim s tem, da sem vesel, ker sem! Našel sem svoj smisel.
Zdaj pa skočim še na Aljasko.
Srečno!
PS: Aja prek satelita se bomo javljali na Twitter @freeapproved ter seveda na našo stran freeapproved.com
Še nekaj starih posnetkov z začetka marca s tečaja na ledeniku Moeltall v Avstriji ... [vimeo http://www.vimeo.com/38857177 w=630&h=354]
Ena lepših kreacij v obliki filmčka nepopisno lepe in občutkov polne avanture. Res velikanska srečo tako z razmerami za smuk(o) kot tudi za letenje... Najbž pa nima smisla nakladat - ogled filma spodaj :) [vimeo http://www.vimeo.com/38288569 w=630&h=354]
S Tinetom sva imela smele načrte za petkovo popoldne in zlasti sobotno jutro - sprehoditi se do Rjavine, tam bivakirati in drugi dan malo drugače vrniti se v Krmo. Pa se je narava zarotila proti nama. Tokrat četrtič (in poslednjič) sem nasedel zapisom z opevanimi razmerami (pa kaj ljudje sami sebi lažejo, da so razmere boljše kot so res?) in sva se s smučmi na nogah odpravila s Krme. Parkirišče polno avtomobilov, kot da bi v Krmi kaj zastonj delili ali opravljali drugačne množično obiskane rituale. Snega je do višine 1400 m v vzorcih, je pogosto prekinjen in poln sranja. Žal tudi dobesedno. S težkim nahrbtnikom, ki je vseboval tudi letalne pripomočke, opremo za bivak in vso ostalo navlako (Tinetov recimo tudi klobase), sva napredovala počasi. Od planine naprej se sneg predira do tal in s smučmi vred sva se ugrezala do kolen in preko. Stanje se je nad 2000 m občutno izboljšalo in na ustreznem mestu sva bivakirala. Prihodnje jutro je za razočaranje poskrbela megla in oblaki v dolini, tako da sva oba poklapana odsmučala po mešanici gnilca, skorje in živega ledu do 1400 m, od tam pa peš naprej do meglenega dna doline in domov. Noč na gori je bila pa čarobna - tako svetle lune in takega števila zvezd že dolgo nisem videl! [vimeo http://www.vimeo.com/37937266 w=630&h=354]
Že tretjič "nateg" s poročili o razmerah zapisanih na najbolj priljubljeni tovrstni slovenski spletni strani... Temperatura v Krnici zjutraj +5C, sneg gnil do podna. Res bi težko govorili o kakršnihkoli razmerah - kaj šele dobrih, a vseeno se je zaružilo pod Kriško steno. Z enakomernim jurišnim tempom vselej neučakanega Džanija, ki ga je z Markom razganjalo od energije, se nas je preostala ekipca navadnih Freeapproved smrtnikov ... Več na Freeapproved! [vimeo http://www.vimeo.com/37438763 w=630&h=354]
