Skupaj sem spackal nov filmček - tokrat o minulem lednem plezanju v Logarski dolini v zaledenelih slapovih Slap pod Sušico, Kaskade ter Avtocesta. Prijeten ogled :) [youtube http://www.youtube.com/watch?v=xGuozDE-js0&fmt=22]
Viewing entries in
Avanture
Z Grego Ažmanom sva pred mnogo leti - zdaj že lahko tako rečem - davnega leta 2003, splezala prvo ponovitev smeri Beli tok v severni steni Prisojnika. S smerjo je prvi opravil Marko Prezelj s soplezalci. Ker se letos delajo dobre zimske smeri v hribih morda koga smer zamika ... In ker je video na mojem kanalu YouTube nekaj slabo sprocesiran, sem ga v boljši resoluciji še enkrat naložil še na Vimeo. Morda pa bo koga zanimalo. Mene osebno je predvsem iz vidika "napredka" mojega snemanja od takrat, do danes ... Aja, pa v filmu gre za napako, plezala sva marca, ne januarja!
[vimeo http://www.vimeo.com/2773298]
Danes sva z Borom plezala eno zelo lepo smer. Kratka in sladko. In čeprav me navpičnost ključnih raztežajev ne moti, vseeno ne maram preveč mest, kjer ni možno namestiti (dobrega) varovala. Dobrega zato, ker slabih že nekaj časa ne nameščam več pogosto. Ko sem bil še bolj zelen kot sem sedaj, sem tu in tam kakšno varovalo naštimal in je bilo slabo. V primeru padca gotovo ne bi držalo, pač bolj "za psiho", kot se reče. Zdaj pa recimo, da psiho "imam" boljšo in me pač zgolj skrbi za varnost. Za to pa vse bolj. Te pa slaba varovala (varnosti) ne prinesejo v izobilju...
Tako pride, da mora biti človek malce iznajdljiv. In danes je bilo na primer v najlepšem (3.) raztežaju prav zabavno plezati v detajlu - navpičnem kotu lepo zapolnjenim s snegom. S hrbtom se veselo opreš na steno, meča ječijo pod silo, ki jo potencira navor, medtem ko stojiš na konicah derez. Ampak si lepo vzameš čas, se razgledaš naokrog in nadješ na primer izvrsten skriti skalni rogelj (nekakšen izrastek v steni :), preko vržeš gurtno in varovanje je popolno. Da bi se gurtna (prešita zanka) ne izmaknila in spolzela dol, sem jo lepo zadelal s trdim snegom, če pa tega ne bi bilo se pa lahko izvrstno uporabi tudi odvečno opremo. Npr. danes bi lahko na to gurtno obesil vse ledne vijake, gurtno obtežil in miren, vedoč, da se ne more sneti, plezal dalje. Potem se pokažejo še možnosti za namestitev jebice in tako dalje. Pravi užitek torej! Veliko bolj užitkarsko kot prvi raztežaj, kjer z izjemo dveh klinov in ene prešite zanke ni bilo v 60 metrih kaj pretirano "varnega".
Kot že tolikokrat se je tudi danes v omenjeni smeri pripetilo, da je bil najbolj smotan raztežaj tisti, ki je načeloma najlažji. Borči je tako praskal po ostankih pomrznjenega snega in količini ledu primerni za v kozarec soka. K sreči je visok, pa je s svojo medvedjo šapo zagrabil kar za bližnje ruševje. Tudi na slednjega imam krasne spomine - kot na primer davnega leta 1999, ko sem bil res živo-zelen "plezalec" in sem s Primožem Lajevcem in Petrom Mikšo "iskal" primerni sestop. S Sinjega slapu smo namreč krenili desno, gazili ko budale in naposled zalutali. Ko smo prišli nad navpičen, in kot se je kasneje izkazalo - previsen 30 metrski skok - smo se odločili za spust po vrvi. Ta spust mi je še danes nekaj najbolj groznega kar pomnim - "abzajlali" smo namreč na prastar, rahitičen macesen debeline kakšne 3-4 centimetre! Edino kar smo sredi plazovitih pobočij sploh našli. Jao!
Da se vrnem k današnji uživaški plezariji... Po zares zares dolgem času sem se mdr. danes tudi močno spotil. A ne med vzponom, saj so bile temperature ravno pravšnje, pač pa na dostopu! Borči ima očitno preveč kondicije, saj pridno trenira čez dan in čez noč :) Najbrž mu prav te nočne avanture širijo pljuča in tako sem danes sopihal kot tovrni vlak. Nekako sem ga sicer kljub svojim letom še dohajal, ob tem pa so se mi kot omenjeno na čelu pri minus nekaj pojavile potne srage. Pojav, ki ga ne pomnim že lep čas. Sem bolj kot kakšna kača - moja normalna telesna temperatura je 36,2ºC, vročina me kuha pri manj kot 37ºC, potim se pa tudi bolj malo v splošnem. Sploh pozimi.
Škoda, da se je ves dan megla gibala prav okrog vstopa, tako da ni bilo pravih razgledov. Plezanje je pa vseeno bilo odlično in upam, da bo letos dobra zimska sezona. Pa da se vmes še malce segreje in potem spet zahladi, da bo še kje kakšen škripavček. Prav zanimivo je namreč kako je lahko v isti steni, samo 50 m stran, sneg povsem nesprijet in rahel - beri: neuporaben za plezanje!
Za dodatno veselje pa je poskrbel še zmrznjeni desni sredinec aka fuck finger. Iz neznanih razlogov ga zelo slabo čutim, enak občutek kot pri blagih omrzlinah. Od kje to mi ni jasno, ker mi je samo enkrat pošteno zanohtalo ...
Do prihodnjič torej in - Srečno!
Letošnji prazniki so zaradi kopice dela in neodložljivih reči bolj "na papirju" kot zares in moram priznati, da jih do sedaj še nikoli nisem tako NEobčutil kot letos. Pač dnevi kakor sicer, le nekaj več prostega časa je. Tudi nasploh se mi zdi ta prazničen čas okrog božiča in novega leta precej hecna reč. Ko sem si hočeš-nočeš tudi sam vzel nekaj časa za nakup nebodigatreba darilc in podobnih presenečenj, sem opazoval ljudi okrog sebe. Mnogo - če že ne večina! - jih je nestrpnih in živčnih skakalo od trgovine do trgovine, nekateri na polno obloženi z darili, drugi še na tem, da jih nakupijo. Pa nestrpnosti ni bilo čutiti le v trgovinah, ampak tudi ali pa predvsem pri iskanju vselej preredkih prostih parkirnih mest, pa na križiščih, semaforjih in podobno. Prazniki so tako očitno za mnoge ne zgolj počitek in prosti čas za družino in bližnje, ampak tudi živčnost, nakupovalna mrzlica in vse kar paše zraven. Obup.
Nekaj več prostega časa, ki ga prazniki le ponudijo, pa sem (smo) tudi danes vnovič izkoristili za plezalno avanturo. Želja preplezati prvenstveno smer, ki smo jo opazili pred dnevi se je izjalovila že v spodnjem delu nove smeri, ko smo naleteli na slab led in nepredelan sneg, predvsem pa so nas zmotili bobneči pršni plazovi, ki so na vsaki dve minuti leteli mimo naših glav. Pa drugič.
Da ne bi ostali povsem praznih (beri: spočitih) rok smo se tako odpravili vsaj na krajšo ledno rekreacijo v Levi slap pod Trdnjavo ((nekoč) mejni prelaz Predel), kjer pa je znova vladala prava zimska idila. Naletaval je sneg, lepo je pihljalo in še konkretnih minus 7 stopinj se nam je skušalo prigristi pod kožo. Bilo je odlično!
Fotografije in nekaj teksta od danes pa tukaj.
Kratek video sem pripravil za ogled ... [youtube http://www.youtube.com/watch?v=lecdFkkXIXg&fmt=22]
smo en super vikend v gorah in sicer nad Vršičem, kjer smo imeli občni zbor Freeapproved.
Trenutno montiram filmček, ki smo ga snemali med našim bivanjem na Koči na Gozdu in se obenem sprašujem kakšna bo letos zimska plezalna sezona. Snega je v bistvu ogromno, mraza pa vsaj zaenkrat nič. Tako so tudi slapovi pod Prisojnikom bore slabi ali drugače - sploh ne obstajajo. Sprehodili smo se na varni distanci do pod Centralnega slapu in Desnega slapu. Centralni je kot ena grapa, sveče sploh ni. Pri desnem pa še tisto kar je bilo - je padlo dol. Še najbolje je narejena Lambada, ki pa ji takisto manjka še nekaj dni (tednov), da se spoji s tlemi.
Grem zdaj naprej montirat ... slika pove 100x več kot besede pravijo, video pa potem najbrž ene 1000x toliko :)
Včeraj smo se Bor, Dzani, Tadej in jaz odpravili na popoldansko gaženje na v tem času rekordno zasneženi Vršič. Preko 2 metra snega ob Koči na Gozdu je najbrž dovolj zgovoren podatek, dodatno pa tezo podkrepijo fotografije plazov preko ceste na večih mestih in različnih obsegov. Poleg fotogalerije od Bora si sedaj lahko ogledate tudi video.
[youtube http://www.youtube.com/watch?v=83MSNBJrDh8&fmt=22]
Prijeten ogled.
Raznoraznih principov ali pravil, če hočete - oblačenja za zimske/gorniške/alpinistične ture je malo morje, sam pa sem po mnogih iteracijah, upoštevanjih nasvetov, lastnih izkušenj in drugega, prišel do nekaterih zaključkov, ki bi znali biti še komu v pomoč pri izbiranju ali nakupovanju prvega "seta" gorniških oblačil. Polna bojna oprema oblačil za na primer daljšo zimsko plezalno turo se pri meni sestoji iz:
- sodobne (volnene) ergonomske nogavice - vedno hkrati nosim samo ene
- tanko oprijeto dolgo spodnje perilo Patagonia Capilene M (hlače) ali Mammut Denali Powerstrech pajkice (ko je hladneje kot -10 stopinj)
- Nike/Adidas popolnoma oprijeta majica brez rokavov iz najsodobnejših materialov
- Patagonia capilene M dolga T-zip švic majica za toplejše dni (do -10)
- Mammut Aconcagua T-zip pullover iz powerstretcha za hladnejše dni (hladneje kot -10)
- Hlače Mammut Transmission Hybrid softshell za "ornk" zimsko plezarijo
- Mammut hlače iz schollerja za ta hecne dneve in bedarije
- Mammut Jannu Extreme Softshell (no ta je na poti iz fabrike) trenutno pa Patagonia softshell ali ultralahki paclite goretex
- Obvezno poleg še bodisi Columbia 800 cuin puhasti brezrokavnik (za daljše smeri in mrzle dni) ali pa Patagonia ultralahki sintetični puhasti pullover. Za zares mrzle dni in dolge smeri (potencialno bivak) oboje, skupaj 500 gramov)
- rokavice Patagonia stretch na prste
- rokavice Arcteryx iz windstopperja
- Mammut protektorji palčniki za zares mrzle dni
- powerstretch podkapa
- trak za ušesa (ob mrazu pod -15 kombiniram podkapo in trak)
Prednosti ekstremno oprijetih "pod"majic kot na spodnji fotografiji so predvsem dobro odvajanje vlage in to, da tudi ko damo nahrbtnik dol, pod katerim je vsak v vsaki še tako dobri "švic majici" moker, topel občutek. Direktno grejejo tudi ledvica, za katera je itak znano, da če nam je tam toplo, da čutimo toploto povsod. Kar se mene tiče ta "pregovor" drži.
Sintetična puhovka in puhasti brezrokavnik sta odlična toplotna izolatorja, ki tehtata mnogo manj kot primerljivo topli flisi (če sploh obstajajo), poleg tega se zložijo v smešno majhne paketke in so tako vedno z menoj. Ker praktično vedno plezam z nahbrtnikom, jih med plezanjem dam v nahrbtnik, na varovališču pa nataknem preko zgornjega softshella ali goretex hardshella.
En zelo zanimiv kos opreme, ki ga že nestrpno pričakujem, je nov Mammutov Jannu Extreme softshell, ki bojda nadomesti vse druge tehnične obleke za zimo. Zanj sem se odločil po priporočilu, sicer pa sem se o tehnični dovršenosti in izjemni vodoodbojnosti predhodnika - kultnega softshella Mammut Laser, ki ga ima pol članov našega društva - ko sem videl, da je tudi po večurnem deževju in sneženju na odpravi v Kirgizistanu še kar držal vodo. Skoraj neverjetno in če ne bi videl na lastne oči, še vedno ne bi verjel. Ta Nanosphere tehnologija očitno res ni od muh. Ko zadevico dobim in jo stestiram, spet kaj napišem...
Odločili smo se, da gremo danes pogledati, če je res za verjeti našim vremenoslovcev o megastičnih količinah novozapadlega snega in če je res, da je nevarnost plazov 4. stopnje. Poročilo s filmom sledi ...
[youtube http://www.youtube.com/watch?v=JvFHeXvmzHI&fmt=18]