Popolna polomija

Danes popoldne me je v dno srca prizadel telefonski klic. Na drugi strani telefona je bil namreč Sonyjev servis, ki me je (sicer strokovno in prijazno) obvestil, da je moja HD kamera uničena in da se je ne da popraviti.

Krasno. Ta trenutek sem torej brez meni tako ljube kompaktne in super dobre kamere. Sliši se bedasto, pa najbrž tudi je, ampak počutim se kar nekako prazno. Najbrž zato, ker mi je kamera in snemanje res zelo zelo ljub hobi. Rad snemam, montiram film(čk)e... Ne vem kako dolgo bom brez, ampak se bojim, da nove kamere prav kmalu ne bom držal v rokah. Ta uničene seveda nisem imel zavarovane, pa tudi zavarovalnica najbrž ne zavaruje kamere za "plavanje pod vodo" ali napake iz malomarnosti - bojim se namreč, da je bilo preslabo zatesnjeno oz. namontirano ohišje za podvodno snemanje.

Kakorkoli že - do nadaljnega sem obsojen na snemanje bodisi ta veliko HD prasico, ali pa ne NEsnemanje... Smrk.

Suša

Z grozo sem ugotovil, da sem v juliju spravil skupaj ubogi, piškavi, nezanimivi dve objavi na svoj blog. Samemu sebi se že smilim, da takole na en način zapostavljam en svoj hobi. Pisanje. Pa saj pišem še vedno, ampak vsebina in ton pisanja je drugačen, manj zabaven in vsekakor mnogo manj razburljiv. Po glavi se mi plete kup reči, za katere ne najdem časa, da bi jih zapisal in potem čez čas sam sebi prebiral s svojega bloga.

Upam, da se bom kmalu popravil in v svoj urnik stlačil spet nekaj časa za ustvarjanje. Ne da se mi pa pisati "kar nekaj", samo zato, da bi bila na strani kakšna objava. Padec obiska je odkar manj pišem znaten, ampak vsaj vem v čemu je razlog.

Facebook, po drugi strani, je kar se tiče vložka posameznika, da se kaj dodaja - minimalen. Temu primerne so seveda tudi bedarije, ki se na FB pojavljajo. Pač nekdo napiše status ":))))))" in tristo ljudi komentira nekaj v stilu "Bravo, kaj se je zgodilo! Zakaj si vesel/-a?" ali pa "Teb pa dogaja tastara" ipd.

Aja, pa da ne bo pomote, tudi sam sem pred časom podlegel strani oziroma globalizišču FB in si pač ustvaril profil, dodal nekaj fotografij in potrdil kup prijateljev. Gor včasih pripnem kakšno fotko z mobilnega telefona, pa tu in tam kakšno povezavo na objave na mojem blogu ali strani Freeapproved, to je pa približno vse. Aja, pa s pridom sem FB seveda izkoristil za obveščanje vsega kar leze in gre o našem filmu Špaltna Ekspres, kar je nedvomno bilo dobrodošlo pri dvakrat polni Linhartovi dvorani v Cankarjevem domu.

Da ne bom "pokvaril" povprečja števila objav na blogu (not!), naj za danes zaključim :)

Steadycam ali kako imeti mirnejšo roko

Morda je kdo opazil, da se v zadnjih nekaj filmčkih poigravam z bolj "filmskimi" pomiki kamere. Zadnjič sva z Jernejem hotel izdelati celo čisto tapravo žičnico, a Vipava pač ni primerna za te reči. Tako se še naprej vozim na vrvi levo in desno, le da sedaj malo pogoljufam tudi z umetno podaljšano roko "steady-cam". Tadej je mojstrsko s svojimi super nano-lepili zlepil skupaj nekaj kosov različnih kovin in nastal je prvi prototip doma narejenega steadycama.

Najbolj mi je seveda všeč ta "talna" perspektiva, ki mi je v zadnjem filmu tudi do določene mere uspela. Zdaj se trudiva le še eliminirati nadležne tresljaje, ki nastanejo kot posledica preslabo vzvojno vzržljivega materiala. Ampak bomo že pogruntali.

Crane oziroma žerjav za kamero pa sva tudi v soboto po dveh urah gužvanja v Bauhasu nabavila. Potrebni material imava, sedaj najdeva samo še čas in ni hudič, da že v enem naslednjih filmov ne bo zapaziti še bolj "filmskih" pomikov kamer. Komaj čakam.

A je sploh komu všeč to, kako se kamera v zadnjih časih pomika? No pa saj tudi če ni - glavno, da se borbamo dalje.