Izlet na Aljasko

Pravijo, da mora človek od časa do časa videti svet, da bi lažje razumel kakšen je pravzaprav njegov smoter.

Aljaska Freeapproved 2012

Sam skušam to vsake toliko odkriti na avanturah širom sveta, kamor se tu in tam odpravim. Ne vem, če je danes še sploh možno govoriti o alpinistični odpravi v tuja gorstva. Letalske povezave so nam svet skrčile na največ dan dolgo potovanje oziroma polet, popestreno z nekaj dni hoje do baznega tabora, udobje katerih lahko že z majhnim vložkom v sodobno opremo izbriše takorekoč vse sledi tiste prave avanture, o kakršnih sem bral v knjigah svojih alpinističnih idolov in veljakov, domačih in tujih. S spoštovanjem vsakič znova prebiram njihove zapise ali poslušam zgodbe, ki si zaslužijo pridevnike “herojske”, “epske” in podobno.

Ko postavim vse svoje avanture ob bok tem velikim ljudem in njihovih dejanjem, jih je ravno za en konkreten izlet. In prav takšen se mi zdi tudi ta, na katerega se odpravljam v kratkem. Izlet na Aljasko.

Po nekaj mesecih iskanja, brskanja po spletu in davljenja poznavalcev z emaili, da mi izdajo to in ono – sem našel najbolj zabačen možen konec Aljaske, kjer na nas čakajo še mnogi deviški, neimenovani vrhovi, nepreplezane stene in grebeni. Ne samo, da je pot do tja dolga, da bi z lučajem podaljšanega izleta stopil okrog sveta nazaj na Azijsko celino, tam so tudi medvedi, pa mraz in veter. A nič ne de – z današnjimi letalskimi povezavami, tehnologijo in vso možno opremo, bo dobršen del meseca, ki ga bomo preživeli na odročnem ledeniku – še vedno samo izlet.

Izlet, kjer si bomo v današnjem z vsemi neumnostmi natrpanem svetu izborili svoj mali prostorček osame pod mogočnim soncem in kjer nam bo na konkretnem prostoru dano doživeti nekaj, kar pred nami ni doživela še nobena živa duša na tem čudovitem Planetu.

Sanja se nam ne, kaj nas čaka! Zgolj bežni obrisi gora in fotografije sosednjih gora posnete z razdalje, nekaj dolgoletnih statistik glede vremena, ki naj bi bilo silno muhasto in z velikimi temperaturnimi diferencami – od minus 30 pod ničlo pa vse do ledišča. Razen tega, da vem da bom obkrožen s prijatelji, ki jim zaupam, s prijatelji s katerimi se rad družim, plezam, hodim v hribe ali smučam – ne vem nič kaj dosti. In vesel sem da je tako in želim si, da tako ostane vse do našega prihoda. Ne veselim se cilja ali opravljenih dejanj, temveč se veselim že same misli na to, da me čaka nekaj neponovljivo lepega. Nekaj kar v mojem telesu vzbudi prijetne čute. Kot tista prijetna trema ob pričakovanju nečesa velikega… Tudi velikosti ne gre meriti absolutno – o ne! Prav to je čar tega, ko nekam odhajaš po doživetje, in ne konkreten cilj.

Še nečesa si goreče želim… Novega filma! Takšnega, ki bo presegel predvsem moja lastna pričakovanja. Želim si narediti korak dlje. Ali gre za nabijanje ega ali kaj drugega – ne vem. Ampak želim si narediti boljši film od prejšnjega – v vseh pogledih. In srčno upam, da mi bo uspelo.

Kadar pogledujem v črno nebo posejano z zvezdami, se zavem svoje majhnosti. Tu in tam se sprašujem kaj za vraga predstavlja to moje življenje na tem planetu, ki je le eden izmed mnogih – eden izmed neskončno velikega števila drugih, tudi podobnih ali morda celo enakih.

In vsakič znova zaključim s tem, da sem vesel, ker sem! Našel sem svoj smisel.

Zdaj pa skočim še na Aljasko.

Srečno!

PS: Aja prek satelita se bomo javljali na Twitter @freeapproved ter seveda na našo stran freeapproved.com

Začetni tečaj športnega plezanja

Spomladi je čas za na zrak in tako ni boljšega kot začet plezat :) Če koga zanima začetni tečaj športnega plezanja, se nam lahko pridruži … Več informacij tukaj.

 

Zimski vzpon na Prisojnik

Ogledna tura za nekatere druge podvige je bila odlagana vse do občnega zbora Freeapproved.

Vreme je bilo čudovito, z izjemo res močnega vetra in -14C. Če že snega ni bilo veliko (niti povprečno), so bile vsaj temperature takšne, kot se za pravo zimo spodobi. Lepa četica se nas je nabrala in kar 60 nog je kot neustavljivi stroj – nekakšen ratrat, zrila gaz in preko grape, ki udari bližnjico na zahodni greben, dosegla JZ pobočje. Od tam je bilo vsak meter višje le še lepše. A naj več povedo gibljive slike …

Jalovčev ozebnik

Z Džanijem sva se odločila kolikor toliko koristno izkoristit nedeljo. Kljub temu, da sem se prejšnji dan tako dobro razvajal v Avstriji na pršiču, sem želel še malo v hribe in tako sva jo mahnila pod Jalovec naravnost skozi Jalovčev ozebnik.

Nastal je pričujoči filmček …

Polet z gore čarovnic

Danes sem pred poslabšanjem vremena odletel na svoji metli s Slivnice. Hriba nad Cerknico, ki za mojega speedgliderja ni najbolj ustrezen. Naklonina bi še nekako bila, težava je samo v tem, da je pristanek (vsaj tisti ta pravi) precej daleč od vznožja, kar pomeni, da se ne da vijugat ob pobočju ampak je treba že hitro ven, stran od terena in proti coni za pristajanje. Polet je bil zato prilično dolgočasen in brez kakšnih dobrih zavojev tudi precej počasen …

Stenam naproti … končno!

Več kot pol leta je že minilo odkar sem nazadnje plezal v skali. Pomladna sezona je zdrsnila mimo kot bi mignil in sicer (ne)zahvaljujoč poškodbi desnega komolca. Nekako se stanje sedaj normalizira in čeprav imam notri še nekaj tekočine, močno verjamem, da se bom – upam, da jutri – danes smo zaradi dežja obrnili – skobacal preko petice v Ojstrici, brez da se mi poškodba povrne.

Od današnje povodenj pa kratek video ….

1. letošnji sneg

Prvi letošnji sneg sem tacal in okusil v nedeljo na Viševniku. Zima je letos res kmalu prišla in po napovedih Jake Ortarja (ki se pri gorskem vremenu NIKOLI ne moti) pravi, da bodo aktualne padavine dodobra pobelile gorske vrščace in alpske kotičke.

Najbrž ni potrebno poudarjati, kako zelo vesel sem tega! Zima JE moj najljubši letni čas in pozimi se bo spet veliko plezalo! Juhuhu!

Sestop z Viševnika po grebenu

Zapis na freeapproved.com ter galerija.

Vranjska draga

Čudovit ambient Vranjske drage na Hrvaškem

Nedeljo smo s ŠD Freeapproved preživeli v Vranjski dragi na tradicionalnem jesenskem plezalnem kostanjevem pikniku.

Alpinistična šola Freeapproved 2010 – the making of

Končni rezultat je plakat - Alpinistična šola Freeapproved 2010/11 (oblikovanje: Katja Korinšek, foto: Samo Vidic)

Fotografirali smo na najbolj butast možen dan. Mudilo se je. Samo Vidic, ki je fotografiral je imel gnečo. Proti nam se je zarotilo tudi vreme. In v petek bi moral predati fotografije za časopis Finance, za katerega smo se v osnovi fotografirali, da bi s fotografijami dopolnili intervju oziroma mojo predstavitev v imenovanem mediju.

Priprave na fotografiranje

Ker se nam je mudilo, vreme je bilo iz minute v minuto samo še slabše, smo s pripravami pohiteli. Lokacija je bila tudi zimprovizirana. Fotografirali naj bi se v okolici Vršiča v avtentičnem okolju, tako pa je Samo mojstrsko zadevo izpeljal kar na strehi Bohinj Park EKO Hotela.

Izbira lokacije je bila nadležna reč. Ni bilo ne oblačno, ne jasno, temveč nekaj vmes. Megleno, zabrisano, brezkontrastno...

Fotografije smo postreljali silno hitro. Malo zaradi dežja, malo zato, ker dejansko nismo mogi kaj dosti eksperimentirati glede na lokacijo in vreme. V pomoč nama je bila tudi Metka, ki je malo asistirala – hvala :)

S skupnimi močmi smo ustvarjali v dežju

Končno fotografijo in oblikovan plakat (oblikovanje: Katja Korinšek) pa vidite zgoraj. Po čistem slučaju in naključju je tako nastal super izdelek, katerega sporočilo je – alpinistična šola freeapproved. Vabljeni!

Nekaj poletnih utrinkov

Sej vem, da se že ponavljam, ko takole “na cheap” objavim tu in tam kakšno objavico, ampak dejansko mi čas zaenkrat še ne dovoljuje kakšnih resnejših, poglobljenih pisanj. Si jih pa želim, ker imam v mislih že kup reči, ki bi jih rad zapisal. Tako torej samo na kratko pripenjam nekaj fotografskih utrinkov dogajanja v poletnih mesecih… V obrnjenem kronološkem zaporedju, najnovejša fotografije je na vrhu. Celotna zbirka fotografij - galerije pa na voljo na moji Picasi.

Sončno jutro nad Vršičem na taboru novih plezalcev Freeapproved

Na sončnem delu smeri Kranjska poč po preplezanih raztežajih v severni steni

Tu in tam se prileže sprostitveno (športno) plezanje na Primorskem

Monika - ta hip najboljše stiska crimperje v celotnem Freeapproved. Moški ji skušamo slediti.

Blaž v ključnem mestu smeri Vodnjak želja

Manj kot 24 ur po tem, ko smo še jadrali na Hvaru, smo že plezali v naših hribih! Noro!

Letošnje jadranje s katamaranom je bilo znova nepozabno doživetje

Plezanje nad vodo je zmeraj poseben - super občutek

Pred jadralskimi dogodivščinami smo se pretegovali v vertikali Dolomitov

V mogočni južni steni Tofane di Rozes

Sreča.

Blaž v eni redkih ponovitev Lomski smeri v VDV

Zgrešena smer in iskanje alternativnih prehodov nad Tamarjem

d

V Bohinju smo odprli Plažo pod Triglavom - zunanje bazene k Vodnemu parku Bohinj

Marko Albreht v severni steni Nad Šitom glave išče opore v platah

Prvenstveni spust čez Štefanov raz v Ljubljani

Pogled proti severozahodu

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.