Moj prvi Go Pro HD Hero posnetek
12. julij 2011 2 Komentarjev
Končno spet snemam!
Nova spletna stran Freeapproved
14. december 2010 1 komentar
Če je še kakšen tak, ki ni opazil, da imamo športniki Freeapproved novo spletno stran … potem slabo opreza 
Znova sem imel srečo delati z odličnimi profesionalci. V posebno veselje mi je, kadar lahko delam na projektu z ljudmi, ki jim zaupam, s katerimi skupaj stremimo za odličjem in popolnostjo in se s konstruktivnimi kritikami tudi konstantno opominjamo, popravljamo in drug drugega dopolnjujemo.
In tako je s pomočjo Jureta in Katje nastala nova spletna stran Freeapproved. Vabljeni k ogledu!
Preseljen
14. december 2010 Oddaj komentar
Davno je že, odkar sem se nazadnje selil. In ta trenutek je znova prišel. Selitev! Kot v nekem začaranem krogu se skozi svojo četrt stoletja dolgo zgodovino selim(o) z ene lokacije v bližini končne postaje šestice na drugo. Tokrat pa sem pristal točno vmes. Pa ne zato, ker so progo šestice razdelili na A in B in je celotna trasa skoraj še enkat daljša, ampak ker sem dejansko fizično preseljen. Lahko bi rekel – novim dogodivščinam naproti…
5 stvari brez katerih mi živeti ni
24. februar 2010 1 komentar
Delovni dan se je znova zavlekel v večer in ob tem sem pomislil katere so tiste materialne stvari, brez katerih si ne predstavljam vsakdana. Govorim seveda o klasičnem, lahko bi rekel povprečnemu vsakdanu, ko sem v (večinoma) Sloveniji, v službi, doma, v stenah, …
iPhone
Moje osnovno komunikacijsko orodje. Pripomoček za urejanje in pregled koledarjev, opomnikov, to-do-jev ter vsega ostalega. Email odjemalec, ki ga imam vedno in povsod pri sebi. Moje mesečno povprečje odhodnih klicev je 1000 minut, še vsaj pol toliko je prejetih klicev. To je 1500 minut oziroma 25 ur – dober dan v mesecu sem torej na telefonu. Kup stvari tako opravim in ker imam vsak dan v povprečju 90 minut “časa” za opravke v avtomobilu – precej opravim na poti. Če imam srečo usrana baterija iPhonea zdrži do večera, torej 16 ur. Telefon je izključen, ko spim in ko plezam v stenah (ne pa tudi v plezališču).
MacBook Pro
Ultimativni prenosni računalnik. Na njem je vse kar se tiče posla oziroma službe kot tudi ostalega, kar rabim vsak dan vsak trenutek in kjerkoli z računalnikom sem. Večinoma računalnik uporabljam za Office for Mac, Adobe paket ter seveda email. Občasno (kadar sem na poti) na njem zajemam fotografije iz SD kartice svojega G11. Če je nujno na MBP kdaj pa kdaj zmontiram tudi kakšen filmček. Računalnik me vedno spremlja na službenih in privat poteh. Računalnik doma ostane samo kadar grem na odpravo. Oziroma lažem – takrat ga nadomesti kakšen manjši, ceneni.
iMac
Malo večja računalniška žival, ki mi z vsemi večjedrnimi procesorji služi za montažo filmov, obdelavo fotografij in delo za službo, ki ga navadno ob koncih tedna opravljam od doma. Velikanski zaslon je pregleden in super za kakšne analize v excelu, pripravljanje prezentacij in nasploh je to nepogrešljivi del vsakdana za domačim pragom. Nadomešča tudi televizijo, ki je sploh več ne gledam. Na iMacu si vsake toliko ogledam kakšen film.
Avto
Plezališča na Primorskem, slapovi v Logarski dolini, stene nad Tamarjem, Julijske Alpe, Chamonix in vse vmes. Avto je moje priljubljeno prevozno sredstvo, ki ga s pridom izrabljam vsakodnevno in si brez njega težko predstavljam, da bi lahko počel vse kar počnem. Praktični je tudi brezžični internet, ki ga imam v avtu urejenega preko HSDPA signala od Mobitela in mi tako omogoča mobilno pisarno na 4-ih kolesih.
Zdrav napitek
Zmleta skuta, mleko, med, jabolko in cimet
S tem čudežnim zmletim napojem sem postal zasvojen. Pijem ga namesto sladice, po daljših turah me čaka v avtu kot prvi obrok, zaužijem ga po treningu z utežmi in nasploh je tako dober, da bi se lahko cel dan nacejal z njim. Mljask. No seveda bi moral prišteti med stvari brez katerih mi živeti ni tudi ostalo prehrano, ampak tisto so pač stvari nujne za preživetje, tako da jih posebej ne pišem, ker so samoumevne.
Moja najljubša zimska oprema
8. februar 2010 2 Komentarjev
Ker se mi dogaja, da me tu in tam kdo sprašuje o opremi, kaj uporabljam, kaj največ nosim in podobno, sem se odločil, da si vzamem nekaj minutk in izpostavim svojih nekaj najljubših in najbolj uporabljenih kosov opreme za zimski alpinzem ter ledno plezanje. Predstavljena je oprema, ki jo imam na 80 % vseh tur.
Patagonia R1 Hoody
Vrhunski kot opreme, ki ga nosim v širokem temperaturnem razponu, vedno in povsod. Diha odlično, na hrbtu je ekstra podaljšan, da mi tudi pri konkretnejšem raztezanju v steni ne zaveje pod ledvica. Luknje za prste so sicer premajhne in se po več urah nošenja zažirajo v dlan, zato tega ne uprabljam. Mogoče bi bilo boljše, če ne bi imel tako opičje dolgih rok. Bistvo vsega pa je kapuca, ki se idealno prilega glavi kot podkapa. Z zadrgo spredaj, ki se odpira vse globo v prsni koš, pa se uporabni temperaturni razpon tega oblačila še bolj razširi.
Patagonia Alpine Guide Pants
Super hlače za zimski alpinizem. Uporabljam jih za ledno plezanje, turno smuko in daljše smeri v stenah. Pod njimi imam oblečen ali ArcTeryx powerstretch hlače za dni hladnejše od -10°C sicer pa Patagonia Capilene 2 švic perilo. Hlače so kot nove držale tako vodo kot sneg, zdaj pa predvsem suh sneg. So 100 % zaščita za veter in ker v dežju načelno ne plezam, me niti ne moti, če po celem dnevu namakanja v kakšnem slapu postanejo malo vlažne. Posušijo se pa izjemno hitro. Hibridne hlače Mammut uporabljam samo še za resnično slabo vreme.
Mammut Jannu Extreme
Ta ultimativni softshell sem enkrat že opisal, zato samo še dejstvo, da ga še vedno uporabljam. Edino kar me pri tem še vedno moti je teža ter kapuca, kadar ni povsem zaprta, ker je precej visoka spredaj (sicer odlično za zares slabo vreme, veter …)
Black Diamond Cobra cepini
Cepini, ki jih ne bi zamenjal za nobene druge. Morda le za novejši model, ki bo imel spet malo večje, uporabnejše kladivce. Trenutno je namreč takšno, da je možno kline zabijati samo nežno ali pa z največjo mero natančnosti, sicer cepin po nekaj klinih lahko vržeš stran, ker vsega razbiješ. Cepin je vrhunsko uravnotežen, lahek, ima dobro krivino tako za težke ledne smeri in je uporaben tudi v položnejšem terenu.
Patagonia Micro Puff Pullover
Super uporaben kos oblačila, ki ga uporabljam predvsem za ledno plezanje. Polnilo je nek umeten puh, ki greje tudi, če se zmoči. Vse skupaj se zloži v neverjetno majhno vrečko, ki je priložena. Nosim jo na pasu na vponki za plezanje slapov, sicer pa v nahrbtniku za daljše smeri. Kroj in odprtina za oblačenje preko glave sta dovolj velika, da se normalno in brez težav oblečeš na štantu prek vseh ostalih slojev ter čelade. Greje kot peč! Neverjetno toplo za tako stisljiv kos.
Black Diamond Speed 30
Za konec še nahbrtnik, brez katerega ne gre. Speed 30 zadosti vsem mojim potrebam po dnevnih zimskih turah ali celo minimalističnih dvodnevnih. Je super lahek, močan, dobro se nosi. Večinoma ga uporabljam kar brez kape, ki je snemljiva. Edina slabost je malenkost nerodno pritrdišče za cepine, sicer bi bil nahrbtnik popoln. Lahko se ga še dodatno oskubi za samo plezarijo in se težo spravi na 700 gramov.
Anti-glare za MacBook Pro
6. december 2009 1 komentar
Včeraj sem uspešno nalepil RadTech-ovo folijo proti bleščanju na macbook proja 13″. Ta model namreč na žalost še vedno obstaja le v svetleči različici, ki je sicer mamac za kupce v trgovinah, ker res vse čudovito izgleda, uporaba takšnega super glossy zaslona pa je ob najmanjšem viru svetlobe lahko precej moteča.
Res je sicer, da se človek navadi, ampak ko imaš enkrat poleg prenosnik z zaslonom, ki ne odseva ali blešči, je razlika tako očitna in prednost nesvetlečega zaslona tako velika, da ga seveda moraš imeti povsod.
RadTech je s temi folijami precej uspešen… Malo manj pa kupci, ki morajo to zadevo uspešno nalimati gor … Ker je precej zamudno in predvsem zelo precizno delo.
ThinkPad X300 Vs. MacBook Pro 13,3″
26. oktober 2009 Oddaj komentar
Brand: Lenovo / Apple
Produced: 2008 / 2009
RAM: 3 GB / 8 GB
Processor: ULV 1.2 GHz / 2.53 GHz
SSD: Samsung 64 GB / Intel X-25 160 GB
Screen: 1440 x 900 px (matt) / 1280 x 800 px (glossy)
OS: Win 7 RC 7600 / OS X Snow Leopard
Weight: 1.32 kg / 2.09 kg
Tehnične karakteristike ne povedo dovolj, zato naj navržem samo nekaj bistvenih opažanj.
Kot eden največjih zagovornikov ThinkPada (ne PCja v osnovi) sem še vedno začuden, da sem se odločil za dokončno selitev na Maca. Ampak po nekaj tednih uporabe mi resnično ni žal.
Najtežje sem se sicer odrekel legendarnemu ščegetavčku – zaščitnemu znaku IBMa (danes Lenovo). Tisti mali rdeči bunkici, ki se ji reče TrackPad. A sem bil tudi tu prijetno presenečen nad uporabnostjo multitouch -pada na Appleu.
O samih performansah v smislu hitrosti sploh nima smisla govoriti. Mac je svetlobno hiter, zagon v 11 sekundah iz nule, računalnik z odprtimi vsaj 5imi programi (firefox, photoshop, bridge, illustrator, adium in še kaj) se ugasne v pičlih 2 sekundah. Zbujanje iz stand-byja je fenomenalno, računalnik se zbudi v celoti s pojavnim oknom za geslo še preden je ekran do konca dvignjen. Ko vtipkam 11 mestno geslo in stisnem enter pa je vzpostavljena že tudi povezava z brezžičnim internetom.
Prav veliko ne bom nakladal, ker nimam časa niti idej, kje bi vlekel kakšne vzporednice. Morda samo kot “business” user povem še to, da je Mac vsaj meni v vsem razen eni stvari boljše nadomestilo kot PC. Problematična je samo Halcom-ova E-banka oziroma ProKlik. Ker pri Halcomu nudijo celotno podporo še vedno samo na Internet Explorerju, je polna uporabnost programa WEB ProKlika na Macu ta trenutek še nemogoča…. Resen problem, ki pa se ga da obiti s preprosim remote desktop connectionom in nekaj dodatnimi SSL in SSH in HTTPS in ne-vem-še-kakšnimi protokoli ter VPN tuneli.
Tudi problem odsotnosti HSDPA vgrajenega modema sem rešil. Ker dejansko HSDPA uporabljam dnevno, mi je to predstavljalo problem, dokler še v času posedovanja ThinkPada nisem odkril najbolj kul možnega programčka Joiku HotSpot. Ko se Wlan capable Nokia spremeni v pravo wireless internet dostopno točko z enkripcijo in vsem kar spada zraven. Vključno s HSDPA hitrostjo surfanja po internetu. Baterije sicer požre na telefonu v 3 urah, ampak jaz HSDPA rabim le za dnevno rabo v avtomobilu na vožnji v službo in nazaj.
V mojih očeh je torej Mac zmagovalec in odločitev za menjavo je bila več kot pravilna.
Skušnjava. Podlegel sem ji!
8. oktober 2009 5 Komentarjev
Po skoraj šestih letih monotone akcije sem v trenutku šibkosti podlegel skušnjavi. Zaprisežen eni sami in zaslepljen sam s seboj, sem naposled dahnil usodni konec in se zatipkal v nove vode … prenosne! V tem času sem zamenjal modelov ThinkPadov, programsko preizkusil vse možno, kar se preizkusiti da, poslednjo PC krono pa je nosil legendarni ThinkPad X300.
Narava (službenega) dela se je sicer še borila vprid PCja in vztrajala, a izgubila boj v bitki interesov in tehtanja PC vs MAC. Pred letom sem za spravljanje svojega hobija k življenju, to je montažo filmov, kupil svoj prvi Mac. Izredno zadovoljen predvsem s programom za montažo sem počasi začel na tehtnico polagati tudi službeno delo. In ko sem pred kratkim izvedel, da je padla še zadnja ovira – to je Halcom ProKlik – in da je mogoče službena plačila izvajati tudi na Macu – sem pogrnil na celi črti.
ThinkPad X300 versus MacBook Pro 13,3"
ThinkPad X300 je zamenjal težji, a uporabnejši MacBook 13,3″ s trenutno najhitrejšim dobavljivim procesorjem 2,53 GHz, 8 GB RAMa ter – še čakam pošiljko – Intelov masterpiece X-25 160 GB SSD. Zverinsko hitra mašina me bo tako še manj ovirala pri toku misli in udejanjanjem le-teh. Tisti, ki me ne poznajo in ne vedo kako hitroprst sem za računalnikom, si najbrž mislijo, da sem ubrisan. Ampak čisto brez heca – meni so res vsi računalniki prepočasni!
Računalnik je takorekoč vse kar sem. Ali bolje rečeno – brez računalnika ne bi uspel ustvariti, kar sem. Nič čudnega, da mu zato posvečam toliko pozornosti (in prihrankov). Na računalniku pišem blog, na njem snujem poslovne ideje, rišem organigrame, gledam gradbene načrte, oblikujem to in ono, obdelujem fotografije, plačujem račune, pišem članke, urejam spletne strani, planiram investicije in delam analize, montiram filme, delam animacije, sanjarim o novih destinacijah za odprave, uporabljam google earth, poslušam glasbo (ok, to redko), ostajam v stikih s prijatelji preko velikih luž Atlantika in Tihega ocena, pogledam kakšen film in – pišem in odgovarjam na e-pošto ter vse drugo kar si človek sploh lahko zamisli. V končni fazi z njim upravljam tudi s celotno pametno zgradbo hotela Bohinj Park! Računalnik je torej zame povsem nepogrešljivo orodje!
Jasno – so tudi slabe reči. Na primer delna zasvojenost, da mora biti na računalniku vse tip-top. Namizje urejeno! Več kot tri, morda 4 zmazki v obliki ikonc so že škandal in znak neorganiziranosti. Vse ima svoje mesto, natančno razdelano po tematiki in poglavjih. Malo mi sicer tukaj daje potuha nenehnega indeksiranja in svetlobne hitrosti SSDja, kjer s Spotlightom (iskalnik v Mac OS X) najdeš vse v trenutku, a vendar mora vsaka datoteka in mapa slej ko prej končati na svojem mestu. Vnaprej razdelana podatkovna hierarhija mi tako omogoča,da že več let zapored vse kar iščem oziroma potrebujem, pa četudi gre za več let staro datoteko, najdem takoj. Kljub velikanskemu številu različnih tipov datotek za različne stvari. Nekaj za Freeapproved, nekaj za službo, drugo za osebno rabo in tretje in četrto in peto …
In kaj me najbolj moti? Predvsem dvoje: “velika” teža za tako majhen računalnik in glossy zaslon, ki je v sončnem vremenu ali v steklenih prostorih povsem neuporaben! Pa dejstvo, da računalnik nima niti integriranega HSDPA modema. Kdo pravi, da je brezžični internet že povsod?
Google crash – again!
1. september 2009 Oddaj komentar
Tokrat se mi je pripetilo drugič, da ne morem dostopiti do svojega google računa z nobenega račualnika in nasploh … nikakor. Tudi s telefonom ne!
Me prav zanima koliko časa bodo tokrat mojstri potrebovali, da sistem usposobijo!
Popolna polomija
22. julij 2009 1 komentar
Danes popoldne me je v dno srca prizadel telefonski klic.
Na drugi strani telefona je bil namreč Sonyjev servis, ki me je (sicer strokovno in prijazno) obvestil, da je moja HD kamera uničena in da se je ne da popraviti.
Krasno. Ta trenutek sem torej brez meni tako ljube kompaktne in super dobre kamere. Sliši se bedasto, pa najbrž tudi je, ampak počutim se kar nekako prazno. Najbrž zato, ker mi je kamera in snemanje res zelo zelo ljub hobi. Rad snemam, montiram film(čk)e… Ne vem kako dolgo bom brez, ampak se bojim, da nove kamere prav kmalu ne bom držal v rokah. Ta uničene seveda nisem imel zavarovane, pa tudi zavarovalnica najbrž ne zavaruje kamere za “plavanje pod vodo” ali napake iz malomarnosti – bojim se namreč, da je bilo preslabo zatesnjeno oz. namontirano ohišje za podvodno snemanje.
Kakorkoli že – do nadaljnega sem obsojen na snemanje bodisi ta veliko HD prasico, ali pa ne NEsnemanje… Smrk.
