5 stvari brez katerih mi živeti ni

Delovni dan se je znova zavlekel v večer in ob tem sem pomislil katere so tiste materialne stvari, brez katerih si ne predstavljam vsakdana. Govorim seveda o klasičnem, lahko bi rekel povprečnemu vsakdanu, ko sem v (večinoma) Sloveniji, v službi, doma, v stenah, …

iPhone

Moje osnovno komunikacijsko orodje. Pripomoček za urejanje in pregled koledarjev, opomnikov, to-do-jev ter vsega ostalega. Email odjemalec, ki ga imam vedno in povsod pri sebi. Moje mesečno povprečje odhodnih klicev je 1000 minut, še vsaj pol toliko je prejetih klicev. To je 1500 minut oziroma 25 ur – dober dan v mesecu sem torej na telefonu. Kup stvari tako opravim in ker imam vsak dan v povprečju 90 minut “časa” za opravke v avtomobilu – precej opravim na poti. Če imam srečo usrana baterija iPhonea zdrži do večera, torej 16 ur. Telefon je izključen, ko spim in ko plezam v stenah (ne pa tudi v plezališču).

MacBook Pro

Ultimativni prenosni računalnik. Na njem je vse kar se tiče posla oziroma službe kot tudi ostalega, kar rabim vsak dan vsak trenutek in kjerkoli z računalnikom sem. Večinoma računalnik uporabljam za Office for Mac, Adobe paket ter seveda email. Občasno (kadar sem na poti) na njem zajemam fotografije iz SD kartice svojega G11. Če je nujno na MBP kdaj pa kdaj zmontiram tudi kakšen filmček. Računalnik me vedno spremlja na službenih in privat poteh. Računalnik doma ostane samo kadar grem na odpravo. Oziroma lažem – takrat ga nadomesti kakšen manjši, ceneni.

iMac

Malo večja računalniška žival, ki mi z vsemi večjedrnimi procesorji služi za montažo filmov, obdelavo fotografij in delo za službo, ki ga navadno ob koncih tedna opravljam od doma. Velikanski zaslon je pregleden in super za kakšne analize v excelu, pripravljanje prezentacij in nasploh je to nepogrešljivi del vsakdana za domačim pragom. Nadomešča tudi televizijo, ki je sploh več ne gledam. Na iMacu si vsake toliko ogledam kakšen film.

Avto

Plezališča na Primorskem, slapovi v Logarski dolini, stene nad Tamarjem, Julijske Alpe, Chamonix in vse vmes. Avto je moje priljubljeno prevozno sredstvo, ki ga s pridom izrabljam vsakodnevno in si brez njega težko predstavljam, da bi lahko počel vse kar počnem. Praktični je tudi brezžični internet, ki ga imam v avtu urejenega preko HSDPA signala od Mobitela in mi tako omogoča mobilno pisarno na 4-ih kolesih.

Zdrav napitek

Zmleta skuta, mleko, med, jabolko in cimet

S tem čudežnim zmletim napojem sem postal zasvojen. Pijem ga namesto sladice, po daljših turah me čaka v avtu kot prvi obrok, zaužijem ga po treningu z utežmi in nasploh je tako dober, da bi se lahko cel dan nacejal z njim. Mljask. No seveda bi moral prišteti med stvari brez katerih mi živeti ni tudi ostalo prehrano, ampak tisto so pač stvari nujne za preživetje, tako da jih posebej ne pišem, ker so samoumevne.

10 stvari, ki mi gredo na živce

Za krajšo pavzo med delom, ki ga za danes ni videti konca, sem izbral nekaj stvari, ki mi gredo na živce in mi vsakič vzmejo kakšno uro življenja … Vsega bi se najbrž lahko odvadil, vendar mi še ne uspeva.

  • čakanje na vratih, da se kdo ubuje, obleče ali kako drugače pripravi, da zapusti prostor
  • že milimeter predolgi nohti, ker ne morem tipkati
  • razlaganje nekih meni banalnih računalniških operacij drugim, ki “ne sledijo” kot jaz mislim, da bi morali
  • čakanje na štantih, ko soplezalci štrikajo ali mutijo bolj kot se meni zdi “normalno”
  • nered na visečih štantih
  • skrotovičene in zavozljane vrvi kot posledica prej omenjenega
  • ženske s pretirano napudranimi obrazi
  • ljudje, ki po (uradnem) rokovanju tvoje (moje) roke ne izpustijo, ampak jo podržijo in stiskajo še naprej, najbolj bizarni položijo gor še drugo
  • voznike in voznice, ki vozijo vzvratno in imajo “trd” vrat, ne znajo pa vozit po vzvratnih ogledalih. In potem gredo 2 m nazaj, 1 m naprej, popravijo in potem jovo na novo. Po petkrat!
  • sam sebi grem na živce, kadar čutim, da sem siten in ne vem, kaj me je v takšno voljo spravilo

Na sneg v Avstrijo

Goljufam in kopiram svojo objavo s Freeapproved:

Pisana ekipa se nas je danes nabrala v vse bolj priljubljenem Obertauernu. Vsega malo mešano – starešine kot so Benč, Urbanovc in Džani, potem pa drugi mladi alpinci, turni smučarji pa še swingerki Metka in Katja za povrhu.

Blaž in Jani izbirata linijo

Že ob prihodu nam je bilo jasno, da nas je Benčev zaupnik s 25 cm pršiča na suho nategnil. Dejansko ga je padlo kakšnih 10 cm, v zatišnih legah pa je skupaj s starim mogoče ponekod sneg dosegel 15 cm.

Po nekaj testnih furah in “tipanju” terena pa smo odkrili nekaj zanimivih strmin s pršičem, a smo se jih kaj kmalu naveličali.

Da bi vozili pravi pršič je bilo potrebno hoditi

Po 11. uri se je sneg dodobra ojužil, tako da smo pričeli z iskanjem alternativnih možnostih. Le-te so se seveda kazale le tam, kamor ne segajo žičnice in kjer se tudi ta bolj vztrajnim freeriderjem ne da hoditi.

Ponekod se je gazilo do rite in preko

Tudi tokrat je bil trud poplačan in za zadnji spust, za katerega smo se najbolj potrudili, smo bili nagrajeni s pršičem in tišino. No – nas se je seveda slišalo, ker smo vriskali.

Katja ga žge po puhu

Zaključili pa smo kot ponavadi. S hrano. In ker je bil Blaž spet priročno pred mojim objektivom, bom že drugo zaporedno objavo strnil z njim.

Blaž in knedl. Spet hrana.

Res je bil fantastičen sončen dan brez oblačka. Ob hrani smo tako pričakali tudi trenutek, ko se je sonce skrilo za grebene in pritisnil mraz.

Sonce zahaja za gorske grebene

In še tradicionalna fotogalerija.

Moja najljubša zimska oprema

Ker se mi dogaja, da me tu in tam kdo sprašuje o opremi, kaj uporabljam, kaj največ nosim in podobno, sem se odločil, da si vzamem nekaj minutk in izpostavim svojih nekaj najljubših in najbolj uporabljenih kosov opreme za zimski alpinzem ter ledno plezanje. Predstavljena je oprema, ki jo imam na 80 % vseh tur.

Patagonia R1 Hoody

Vrhunski kot opreme, ki ga nosim v širokem temperaturnem razponu, vedno in povsod. Diha odlično, na hrbtu je ekstra podaljšan, da mi tudi pri konkretnejšem raztezanju v steni ne zaveje pod ledvica. Luknje za prste so sicer premajhne in se po več urah nošenja zažirajo v dlan, zato tega ne uprabljam. Mogoče bi bilo boljše, če ne bi imel tako opičje dolgih rok. Bistvo vsega pa je kapuca, ki se idealno prilega glavi kot podkapa. Z zadrgo spredaj, ki se odpira vse globo v prsni koš, pa se uporabni temperaturni razpon tega oblačila še bolj razširi.

Patagonia Alpine Guide Pants

Super hlače za zimski alpinizem. Uporabljam jih za ledno plezanje, turno smuko in daljše smeri v stenah. Pod njimi imam oblečen ali ArcTeryx powerstretch hlače za dni hladnejše od -10°C sicer pa Patagonia Capilene 2 švic perilo. Hlače so kot nove držale tako vodo kot sneg, zdaj pa predvsem suh sneg. So 100 % zaščita za veter in ker v dežju načelno ne plezam, me niti ne moti, če po celem dnevu namakanja v kakšnem slapu postanejo malo vlažne. Posušijo se pa izjemno hitro. Hibridne hlače Mammut uporabljam samo še za resnično slabo vreme.

Mammut Jannu Extreme


Ta ultimativni softshell sem enkrat že opisal, zato samo še dejstvo, da ga še vedno uporabljam. Edino kar me pri tem še vedno moti je teža ter kapuca, kadar ni povsem zaprta, ker je precej visoka spredaj (sicer odlično za zares slabo vreme, veter …)

Black Diamond Cobra cepini

Cepini, ki jih ne bi zamenjal za nobene druge. Morda le za novejši model, ki bo imel spet malo večje, uporabnejše kladivce. Trenutno je namreč takšno, da je možno kline zabijati samo nežno ali pa z največjo mero natančnosti, sicer cepin po nekaj klinih lahko vržeš stran, ker vsega razbiješ. Cepin je vrhunsko uravnotežen, lahek, ima dobro krivino tako za težke ledne smeri in je uporaben tudi v položnejšem terenu.

Patagonia Micro Puff Pullover

Super uporaben kos oblačila, ki ga uporabljam predvsem za ledno plezanje. Polnilo je nek umeten puh, ki greje tudi, če se zmoči. Vse skupaj se zloži v neverjetno majhno vrečko, ki je priložena. Nosim jo na pasu na vponki za plezanje slapov, sicer pa v nahrbtniku za daljše smeri. Kroj in odprtina za oblačenje preko glave sta dovolj velika, da se normalno in brez težav oblečeš na štantu prek vseh ostalih slojev ter čelade. Greje kot peč! Neverjetno toplo za tako stisljiv kos.

Black Diamond Speed 30

Za konec še nahbrtnik, brez katerega ne gre. Speed 30 zadosti vsem mojim potrebam po dnevnih zimskih turah ali celo minimalističnih dvodnevnih. Je super lahek, močan, dobro se nosi. Večinoma ga uporabljam kar brez kape, ki je snemljiva. Edina slabost je malenkost nerodno pritrdišče za cepine, sicer bi bil nahrbtnik popoln. Lahko se ga še dodatno oskubi za samo plezarijo in se težo spravi na 700 gramov.

Ledno plezanje hujše kot frikanje

Zadnje dni se malo več mudim v območju zamrznjenih slapov.

V slapovih širom Slovenije je promet takšen kot na Ljubljanskih ulicah na sončen dan. Obupno! Edino kar k sreči manjka so vozičkarji in deroči se razvajeni ljubljanski otroci ter nadležni psi v karirastih oblekicah polni sline. No saj slednji so bili tudi v Logarski dolini, ampak jim je od mraza slina primrznila na gobce.

Aleš sestopa v Logarsko dolino

Logarska dolina kot turistična destinacija pa me je na današnji dan izjemno presenetila! V pozitivnem smislu. Presenečen sem bil nad urejenostjo parkirnih mest, čistočo, ponudbo hitrega brezplačnega interneta na širšem območju parkirišč (ja, meni je to pomembno povsod na žalost). Zelo zanimiv se mi je zdel tudi Pravljični gozd, ki je bil prava zabava in paša za moje otroške oči.

Tadej s svojo Princesko v Pravljičnem gozdu

Seveda sem se malo zabaval tudi ob hecanju Tadeja, ampak tisto je že druga zgodba.

Plezali smo tudi. Po tem ko smo potegnili listek s številko 16.

Fotografija za potuho

Ker sem še vedno brez kamere (in tako bo do jeseni) sem se malo zamislil nad fotografiranjem. Sedaj, ko malo slikam znova vidim, da je časovni vložek za fotografiranje napram snemanju-montaži-postprodukciji – zanemarljiv. In kar sam sebe malo obsojam zdaj, ko na tak “poceni” način pridem do fotografije, op cop, 10 min pa je že vse online.

Arne Jeglič pleza v Sveči (6, 30 m) v Prednji glavi, Krnica

Do jeseni, ko pride kamera, se bom torej malo “švercal” in pač objavljal samo fotografije …

Nekaj zadnjih fotogalerij je sicer na voljo v moji spletni picasa fotogaleriji na katero se lahko tudi “prijavite”, da vas ob novih fotografijah obvesti …

Lambada, Sveča in Najvišji slap

Nekaj v Krnici

Grapa med Travnikom in Šitami

Travniška grapa

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 26 other followers