Agent Provocateur

Zdaj že kar dolgo nazaj sem snemal reklamo za Agent Provocateur. Bila je ena najbolj napornih, kar sem jih posnel.

Moja vloga je bila na videz preprosta, v realnosti pa po 15 urah snemanja grozljivo zahtevna. Po njej me je namreč še vsaj tri dni bolel križ, precej pa me je peklo tudi uho. In zakaj?

Zato, ker me je energična babnica, ki je imela vlogo kvazi žene, z bičem za 1500 EUR med ponavljanji kadra, ko tolče okrog mene, zadela v uho. Bič je imel na koncu dejansko usnjen zavihek. In zapeklo je kot strela. Jaz pa – kvazi pogumen – sem samo zarjovel, premaknil se nisem pa niti za centimeter.

Ker sem bil pokrit z neko super tanko oddejo, si je režiser zaželel, če lahko v postelji ležim gol. Skrbno so me skrili in spravili v posteljo, potem pa se je zgodilo. Angležinja je (znova) med ponavljanjem kadra, ko vleče z mene rjuho, preveč potegnila in očitno ji (oziroma meni) zračne tokovnice niso bile naklonjene. Pokrivalo je zdrsnilo z moje kože in se odpeljalo nekam do kolen.

Njena reakcija pa tipično avšasta: “Oh my god, oh dear I am soooo sorry! I am so sorry!” Dlani je imela prek ust in obraza in namesto, da bi me takoj pokrila nazaj je kar stala vsa obnemela. Priskočila je 1st AD Tina (z njo sem še večkrat potem sodeloval, res je faca) in me skrila pred dvajsetimi takrat prisotnimi v studiu.

EDIT: 30.11.2009 – Video sem na zahtevo naročnika moral umakniti.

Kot nas uči Aleš v padalski šoli sem izbiral med slabim in slabšim. Če bi se premikal, bi bil dejansko razkrit še s sprednje strani, zato je bilo pač bolje, da sem ostal in obležal na trebuhu. Priznam pa, da mi je bilo silno nerodno pred vso tisto številčno publiko.

Babnica je potem odigrala svoje do konca in enkrat ob enih ponoči se je snemalna kalvarija končala. Nastala pa je luštna reklamica, za katero pa vseeno dvomim, da bo množice prepričala o “pametnem” nakupu seta perila, čigar cena se giblje preko 1200 EUR (brez biča in ogrlice).

Notranjost koče smo snemali v Ljubljani, zunanjost in likanje “moje” srajce pa v Bohinju!