Alpinizem je drag hobi
13. januar 2009 4 Komentarjev
Pred dnevi sem razmišljal kako zelo drag hobi alpinizem pravzaprav je.
Športni hobi kot so tek, drsanje na ledu, rolkanje, mogoče celo rekreativno kolesarjenje so v primerjavi z alpinističnim zalogajem pravi berači. Za tek potrebuješ športne copate, cenejše ali dražje, vsekakor lahko greš ven in tečeš. Mogoče celo bos.
Pri alpinizmu pa je razpon v vsoti denarja, ki ga zmečeš za opremo, gromozanski. Težava se pojavi pri tem, da četudi hočeš samo občasno ledno plezati in si opreme ne izposojaš, temveč jo kupiš, si že z zelo osnovno opremo na trimestnih številkah. Če kupiš opremo prvič in vse novo, srednjega razreda, si že na pošteni štirimestni številki. Če te zadeva “zagrabi” in želiš plezati več, bolj pogosto, samostojno in da vodiš navezo, postanejo številke neokusne.
Praktični primer – redne cene zgornjega srednjega cenovnega razreda za novo opremo:
- cepina, 300 EUIR
- dereze, 150 EUR
- ledni vijaki, 8 kosov, 320 EUR
- hlače, 200 EUR
- jakna/softshell, 300 EUR
- pas, 100 EUR
- nahrbtnik, 100 EUR
- rokavice, 100 EUR
- čelada, 70 EUR
- vponke, sistemi, drobni inventar, 200 EUR
- prvi sloj tehničnih oblačil, po domače “švic perilo”, 100 EUR
- čevlji 270 EUR
- vrv, 200 EUR
Najbrž sem še marsikaj pozabil, ampak takole čisto v osnovi je tega prekletega materiala za celo goro denarja. Natančneje za malenkost manj kot 2.500 EUR, pri čemer govorimo o dnevnih turah (brez spalne vreče, kuhalnikov, loncev, čelne svetilke ipd.).
In ko pomislim, da smo bili (in so tudi danes) tečajniki in začetniki (alpinisti) pretežno študentje/dijaki, so takšni finančni zalogaji podobna utopija kakor nakup stanovanja dandanes. Še s pridnim delom, služenjem denarja in varčnim ravnanjem z le-tem, tudi po več-mesečnem kupčkanju le-tega ni dovolj, da bi si človek “kar tako kupil” opremo. Postopoma in počasi, pa kak star kos, ki se ga nadomesti – tako še gre, ampak to traja!
Vsakič, ko si ogledam kakšen starejši film ali fotografije plezalcev izpred nekaj desetletij, si rečem samo – vsaka jim čast! Plezanje v težkih usnjenih čevljih, z okovankami pritrjenimi s paščki, dolgi leseni cepini, statičnimi vrvmi, brez vseh pripomočkov in ostalega – a so vseeno plezali in Splezali veliko smeri, ki so še v današnjih časih dostopne le najbolj izurjenim navezam. Kljub vsej moderni opremi, s katero je isti smer/vzpon precej lažja.
A prave rešitve še nekaj časa ne bo. Že dolgo je edini faktor pri ceni – količina! Vsakoletne podražitve zimske alpinistične opreme so skladne s podražitvami ostalih artiklov za potrošnjo, marže ostajajo visoke, količine prodane opreme ostajajo na nekako istih “majhnih” nivojih, cene so še vedno (pre)visoke. Z majhnimi mislim relativno, z npr. količinami pralnih praškov, ki se prodajajo v milijardah kubikov. Če bi bile Cobre (cepini Black Diamond) za npr. okopavanje vrta – za kar jih sicer nekateri celo uporabljajo – mišljene za široko potrošnjo, bi jih v Merkurju zlahka kupili za kakšnih 30 EUR, devetino siceršnje cene …
Plezanje je đabe, alpinizem pa kot si napisal drag kot pes. Ampak podobno oz. huje je s srfanjem. Deska: 1000 eur +, 2 jadri: 800 eur, 2 jamborja: 600 eur, 2 loka: 300 eur, 2 podaljška: 100 eur, obleka: 150 eur, trapez: 150 eur, smernik: 80 eur, drobnarije: 100 eur … skratka en spodoben komplet (čeprav v bistvu rabiš 2 deski!) stane 3.280,00 eur. Najbližji spot je pa Izola, pogosto celo Pula (v primerjavi s Turncem, heh). Ampak ni kaj, denar mora krožit …
zakaj rabiš 2 deski?
Ni nujno in zato imam tudi sam le eno, ampak posledično to pomeni, da si manj fleksibilen. Se pravi za močan veter ala jugo/burja rabiš malo desko in majhna jadra, medtem ko za kakšen jutranji veter ali maestral potrebuješ vse večje. Običajno je tako, da imajo ta zaresni srfači po 2 deski in vsaj 3 jadra oz. kar celotne rige, da lahko čimhitreje menjajo opremo ob spremenljivem vetru. Je pa res da je sedaj tehnologija že tako napredovala, da je razpon posameznega jadra precej večji kot včasih! Sam imam desko 72 litrov (kar je ekstremno malo, se pravi za ful močen veter, posledično imam precej več nategov kot ostali kolegi z večjimi deskami), jadra pa 4.0, 4.7 in 5.3 m2. Za primer povem da se npr. za maestral na Pelješcu uporablja oprema tipa 150 l in 8 m2.
uf..
hvala