Pred dnevi smo se odpravili na službeno kosilo v novo gostilno z gruzijsko hrano – Gostilna Zlato Runo. Polni pričakovanja in navdušenja smo stopili v preprosto restavracijo, kjer nenavaden ambient popestri izjemno prijazen možak, ki je obenem stregel, poračunal, točil pijačo in veliko govoril.
Najbolj zanimivo je to, da je hrana dejansko dobra – ker je domača. Vse sestavine namreč omenjeni mož v eni osebi kupuje pri slovenskih kmetih. Tako je barva jajc dejansko živorumena, skuta in okus, prav tako mladi sir in podobno.
Gostilna Zlato Runo na Hacquetovi v Župančičevi jami.
Najprej smo vsi želeli njoke, a nas je mojster prepričal, da moramo probati Arapačiri Pararičii – ali nekaj takšnega. To je najbolj tipična gruzijska jed in razen tega, da je bila meni osebno preveč slana, kar dobro tudi izgleda. Možakar je potem kar gratis nosil razne ostale domače dobrote in opeval menda izvrstno gruzijsko vino.
Kar ta gostilna nima v finem interierju, izbranem priboru in opremi ter ostalih materialnih rečeh, vse 1000x nadomesti in odtehta nezaigrana in odkrita prijaznost človeka, ki se trudi iz nič nekaj narediti. Poleg tega pa so še cene “ugodne”.
Skratka – gostilno toplo toplo priporočam, že zato da spoznate prijaznega možaka in seveda probate tipične gruzijske jedi… v Ljubljani, na Hacquetovi v Župančičevi jami 50 m od Mobitelove stavbe na Vilharjevi.
Hvala za tople besede
Spoštovani g. Čokl in bralci bloga,
Restavracija se imenuje “ZLATO runo” in ne Zlati Runo.
Pojasnilo g. Čoklu: Runo ni ime kužka, temveč ovčja dlaka oz. dlakava ovčja koža. Če ste planinec, verjetno uporabljate izraz “fleece” oz. “flis”. Fleece v prevodu pomeni prav runo. Ne bom nadaljeval v smeri pojasnjevanja sicer dokaj znane antične legende o Argonavtih in zlata polnih gruzinskih gorskih rekah, saj to za popravek korektnosti vašega zapisa ni pomembno. Torej: Zlato runo – v vednost, ravnanje in obisk.
Sicer pa bi ostalemu bralstvu rad predstavil zlasti restavracijo:
Sam sem posredno izvedel za odličnost ljubljanske restavracije Zlato runo. Ker gre za gurmane, ki jim zelo zaupam, se kar “bianco” pridružujem odlični oceni. Da pa ne bi ostalo le pri tem, se bom v najkrajšem možnem času podal tja na kosilo, saj: so bili komentarji prepričljivi in sem brez obiska gotovo na hudi izgubi, ker je potrebno dobrim restavracijam dati vzpodbudo, ki si jo zaslužijo. Pomembno je, da restavracije z dobrim razmerjem cene in kakovosti izrinjajo one druge. Bistveno je razmerje: najboljši izmed milijonov kebabov za 3 do 4 € je enako vreden obstanka kot najboljša izmed grdobin iz pečice za 30 €. Osebno se mi za 3 € zdi povsem dovolj, da me med jedjo ne napadajo živali in mi ne drsi na (tujih) izločkih, medtem ko se mora v tistih 30 € svetiti tudi šolana podrobno opazovana (po)steržba, (srebrn?) pribor, sveže drage sestavine ipd. itd. Težko bi moralo biti drag, v Ljubljani pa to zaenkrat mnogim precej nonšalantno uspeva.
Zlatemu runu v prid govori prav izjemno razmerje med ceno in kakovostjo, upam, da se bodo tudi v bodoče trudili s takšnim preseganjem standardov.
Benevolenten pozdrav,
G(h)ost
VSE DRŽI LE ŠKODA DA SO JO S 1.MARCEM
ZAPRLI.ODHAJAJO NA DRUGO LOKACIJO.
VERJETNO JE RAZLOG VISOKA NAJEMNINA.
ŠKODA
Smo spet nazaj na isti lokaciji
LP
Zivjo,
a je treba vnaprej rezervirat?
Rezervacijo vsekakor priporocamo…
LP