Mega-kretenizem Planinske zveze Slovenije

Že nekaj zadnjih dni prebiram debiloze prvega človeka PZS kot tudi komentarje na njegovo pisanje in obratno. Vse skupaj je že prav smešno in meji na eno tako pravo burlesko.

Najbolj mi je smešno to, da ljudje – gorniki in planinci – še vedno sploh reagirajo na te objave, ki se vlečejo že kot pasja čreva… Vsi pišejo, rovarijo in besnijo, nihče pa nič ne naredi. Pa tako preprosto je… Enostavno se vsak, ki se ne strinja s tem, da PZS cenzurira kaj se piše po spletu in da prepove na primer besedo gornik – izpiše. Oziroma še izpisati se ni potrebno. Silno preprosto se članstva ne podaljša. Ko bo to naredilo 50% članov sem zelo ali pa zagotovo prepričan, da se bo na PZS nekaj korenito spremenilo. Če drugega ne, bo letel politik, če pa ne, pa naj uživajo sami v svojem birokratskem aparatu.

Dejstvo je, da je organizacija, ki se ne prilagaja – ampak je v svojih potezah in dejanjih vse bolj toga – obsojena na propad. Drugače pač ne more biti. In če bi pri tem pomagali še tisti, ki se sedaj tako javno oglašajo, razpravljajo in besedičijo o tem kako kaj ni prav in kako bi moralo biti – ne razmišljajo v pravo smer. Čemu in zakaj bi sploh skušali oživeti razpadajoče in trohneče “truplo”, če pa se lahko rodi nova stvar? Ker je za novo reč in “preporod” seveda potrebna določena energija in volja, pa je laže le tarnati in negodovati nad obstoječim.

In kaj je obstoječe? Kot lahko razberem iz nekaterih pripomb – pravzaprav prazen nič. Plačilo za nalepko, ki ne nudi takorekoč nič konkretnega. Še največji plus so popusti v kočah. Pa še tu slovenska znamka v tujini pomeni mnogo manj, kot “severnjaška”.

Me prav zanima, kako se bo vse to besedičenje spet razpletlo… In čakam, da še kdo dojame, da pravih razlogov za članstvo v PZS ni…