Vedno me je zanimalo koliko žepnine naj bi človek/starš dal svojemu mulcu. Jasno mi je, da žepnina mora biti. Tu sta sicer dva nasprotujoča si argumenta. Prvi pravi, da žepnina ni pametna in da otrok ne zna ravnati z denarjem in tako dalje. Drugi pa je, da če z denarjem sam ne upravlja, tudi kasneje ne zna z njem. Sam se bolj strinjam s to drugo trditvijo in sem mnenja, da je otroku že fino dati žepnino, ker tako laže dobi predstavo koliko stane ena presta in koliko čigumi in koliko sladoled.
Že v malih letih tako otrok začne zavestno ali pa podzavestno dojemati, da če kupi čunga lungo jih bo lahko kupil za del žepnine 10, če bo kupoval hubo bubbo pa pač samo 1. In tako naprej s sladoledi, igračami in kasneje vstopnicami za kino in nenazadnje ženskami 
No to zadnje malo za šalo.
No in ko sem včeraj na košarki zvedel, da bo moj prijatelj (mojih let oziroma še malo mlajši) dobil otroka, sem se po naključju znašel pred dotičnim vprašanjem… Dejstvo je, da se mi sanja ne, koliko bi dal svojemu otroku dinarčkov, ko bo npr. star 10 let. Jaz se še vedno živo spomnim, kako nama je mami s sestro dvignila žepnino ob prehodu v gimnazijo. In sicer na celih 5.000 SIT, kar se mi je zdelo ogromno. V bistvu se mi je zdelo dovolj, ker sem doma imel za pit in za jest pa streho nad glavo, to pa je bil neke vrste priboljšek, ki sem ga navadno hranil in potem te svoje prihranke priložil zraven, da sem “izsilil” nakup kakšne boljše zadeve/igrače/naprave, ki je sicer najbrž ne bi dobil.
Ne vem sicer točno kaj danes v enem mesecu lahko počneš z 20 EUR kot otrok, a najbrž ne prav manj kot pred leti, ko sem bil sam “mladostnik”. Pač kino je dražji, ampak itak ni treba hodit v kino, ker so vsi filmi doma (torej je na dolgi rok veliko bolj upravičena naložba v eno super računalniško zverino za otroka) Poleg tega, če je mulc, mu (beri sam sebi) lahko kupiš vse kar nisi imel, ko si bil otrok – recimo Playstation in ostale igralne konzole. Časa za s tem špilat se itak ni, ampak ko imaš enkrat otroka in se z njim ukvarjaš in ko ga najprej malodane do smrtne utrujenost zgoniš na zraku in napoči za indoor špile – je drugače. Najbrž.
Kakorkoli že – osnovno vprašanje je – žepnino otroku da, ampak koliko… S tem se mi sicer še ni treba ukvarjati in se tudi v bližnji prihodnosti ne bo treba, ampak nekoč, ko bodo froci pri hiši, se mi bo ta misel gotovo še utrnila.
Upajmo samo, da ne bo šla inflacija tako naprej, ker bo sicer čez 15 let treba otroku dati žepnine toliko, kot danes znaša mesečna plača zaposlenega
