Steadycam ali kako imeti mirnejšo roko

Morda je kdo opazil, da se v zadnjih nekaj filmčkih poigravam z bolj “filmskimi” pomiki kamere. Zadnjič sva z Jernejem hotel izdelati celo čisto tapravo žičnico, a Vipava pač ni primerna za te reči.

Tako se še naprej vozim na vrvi levo in desno, le da sedaj malo pogoljufam tudi z umetno podaljšano roko “steady-cam”. Tadej je mojstrsko s svojimi super nano-lepili zlepil skupaj nekaj kosov različnih kovin in nastal je prvi prototip doma narejenega steadycama.

Najbolj mi je seveda všeč ta “talna” perspektiva, ki mi je v zadnjem filmu tudi do določene mere uspela. Zdaj se trudiva le še eliminirati nadležne tresljaje, ki nastanejo kot posledica preslabo vzvojno vzržljivega materiala. Ampak bomo že pogruntali.

Crane oziroma žerjav za kamero pa sva tudi v soboto po dveh urah gužvanja v Bauhasu nabavila. Potrebni material imava, sedaj najdeva samo še čas in ni hudič, da že v enem naslednjih filmov ne bo zapaziti še bolj “filmskih” pomikov kamer. Komaj čakam.

A je sploh komu všeč to, kako se kamera v zadnjih časih pomika? No pa saj tudi če ni – glavno, da se borbamo dalje.