Budilka

Danes zjutraj sem bil kot budilka. Ker sem imel najprej ultrazvok za moje levo koleno, ki še boleha po prenašanju debelušnega Tadeja po Kirgizistanu, sem malo prej vstal. Potem sem nadaljeval v Bohinj in med vožnjo vračal klice. Najprej sem poklical Bora in ga seveda zbudil. Ob 8:30 je spal. V bistvu je šele dobro zaspal! Kje se je potikal še ne vem. Pa sem ga pustil spati. Sem poklical Tadeja, pa še njega zbudil. In potem sem rekel, da zdaj pa že zanalašč kot da bi ga res kaj rabil – sem poklical še Arneta. In zbudil še njega!

In tako sem znova ugotovil, kako pametno je prek noči/jutra lepo ugasniti telefon, da te ne budijo taki nepridipravi kot jaz