Denarnica po zadnji modi – Ziploc

Če ste se kdaj sprešavali kakšna je najbolj univerzalna denarnica, imam za vas pripravljen odgovor na dlani… Najbolj pripravna, vodotesna, kompaktna, lahka in vrh vsega nizkocenovna denarnica Ziplock, bo vaš denar, kreditne kartice in telefon hranila na enem mestu in vse skupaj vrh vsega ščitila pred vremenskimi vplivi in tatovi (kateri tat pa si je še kdaj poželel nemarne plastične vrečke, še zlasti, če je le-ta že pošteno zmahana?!)

Ker tovrstno “denarnico” že več let s pridom izkoriščam na svojih avanturah v gorah in drugod, kjer je voda/sneg in drugo često prisotno, jo predstavljam tudi s kratkim videom, ki sva ga posnela z Arnetom pred nekaj dnevi v gostilni na poti domov.

Opravičilo

Prekleto žal mi je, da sem ob vseh “selitvah” in premikih bloga levo desno naprej in nazaj izgubil vse povezave oziroma linke po domače – do fotografij ob objavah. Sčasoma in ko bo čas bom to vse dopolnil in vzpostavil staro stanje, zaenkrat pa je arhiv objav pač brez fotografij :(

Predporočno, poročno in po-poročno potovanje

Pred dvema tednoma v sredo zjutraj sem brata Matevža in njegovo ženo Jano odpeljal na Brnik (beri: letališče Jožeta Pučnika). Ravno sta prišla iz pred-poročnega potovanja po Afriki, se v dveh dneh malo nadihala ljubljanskega zraka in na omenjeno sredo poletela preko luže v ZDA na poročno potovanje. Ko bi človek že mislil, da bosta imela po vseh teh multiplih medenih tednih dovolj, ju po njunem povratku čez nekaj dni čaka še post-poročno potovanje v njima priljubljeni kraj v Istri.

No in ker je bilo hudo že to, da me ni bilo na njuni poroki, ker sem se potikal nekje bogu za nogu v Kirgiziji, je bilo najmanj kar sem lahko naredil, da ju odpeljem na letališče :) Od vseh sem namreč slišal same hvalospeve – da kako lepa je bila poroka in kako čudovito je bilo. Ko sem tudi sam videl še fotografije s poroke je prevzelo tudi mene in mi postalo še dodatno žal, da me ni bilo poleg…

Kakorkoli že – želim jima vse najboljše in seveda čudovito potovanje po ZDA.

PS: To objavo sem imel napisano že na dan, ko sem ju oddal na letališču, ampak je vmes nisem imel časa dopolniti in kar je še huje – pozabil sem kaj sem imel takrat v glavi in kakšna naj bi rdeča nit sploh bila.

Lucija Polavder bronasta

Pred petimi minutami mi Bor na Skypeu pove, da naj hitro prižgem TVS2. Pa gledam OI in kako naša Lucija zmaga in si pribori bronasto olimpijsko medaljo!

No pa sem gledal še malo naprej vse do najboljših. Na trenutke se mi je zdelo, kot da se borijo taki počasni, zaspani medvedki. Najprej nekaj šarijo po zraku z rokami, se cukajo za ohlapne rokave bojnih cunj, potem pa en ali drugi medo poleti po zraku kot perešček ali pa se preprosto zavali na tla in čaka nekaj sekund. Sodnik dvigne roko in točke gredo ta boljši športnici.

Šalo vstran… še kako se zavedam, da je to samo na pogled tak krotek “medvedji” šport. V resnici si povsem zlahka predstavljam, kako bi mi dala taka medvedka vetra in me nalomila kot prasca – ječale bi mišice in pokale kosti. Gotovo bi samo frčal po zraku! Jajks.

Čestitke torej Luciji Polavder in sploh vsem tem vrhunskim športnikom na OI. Ko jih gledam in zmagujejo pa se veselijo se veselim z njimi. Še huje pa je to, da ko zajokajo od sreče, gre še meni na jok.

Nov blog na novem strežniku

Težave so se kopičile in nabirale, tako da sem se odločil, da vse skupaj spremenim in zamenjam. Blog sem inštaliral povsem na novo, v drugo bazo na nov strežnik. Zdaj upam, da bo delovalo kot je treba! Najbrž pa bo trajalo še nekaj časa (bojda 24-48 ur) preden bo ta nova stran tudi vidna…

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.