Selitveni servis

Mojemu prijatelju, so-avtorju filmov, sotrpinu na prihajajoči odpravi, soplezalcu in so-smučarju Boštjanu Wirtzu sem danes za “razplezavanje” pomagal preseliti se iz enega stanovanja za Bežigradom v novo stanovanje za Bežigradom. Moram priznat, da ima dec dober okus in prefinjeno oko za izbiranje lepih kotičkov in mu tako sedaj novo super-šik stanovanje kar malo zavidam :) Če me strehe in previsi ter plate niso utrudile in me v roke ni nič navilo, me je pa zato prijetno ogrelo premetavanje lično zloženih škatel! No – preselili smo ga pa vseeno. Na podoben način se je namreč “izplezaval” tudi Malenškov Gregor, ki je pred selitvijo narodov ravno tako opravljal tlako – v Kotečniku.

Plezanje nad Bohinjem

Polovica ekipe za poletno odpravo se je danes odpravila v plezališča nad Bohinj. Malo smo se nastavljali pripekajočemu soncu, vmes zlezi kar nekaj smeri in bili uspešni celo v tamkajšnjih zagonetnih 7a+ -ih, ki niso kar tako in so (lažje) preplezljivi za višje raščene bučmane.

Med drugim smo dvakrat uspeli znervirati Arneta. Prvič, ko sva ga z Borom pregovorila, da se pri parkingu od Hoferja požene čez zeleni pas in je pri tem dvakrat rahlo butnil ob tla (jaz še vedno pravim, da to ni bil avto, ker ni bilo nič čutiti), drugič pa ko so v peklenski vročini v okroglih, klocastih oprimkih roke neusmiljeno drsele in njegovo telo silile k tlom.

Aja – videl sem tudi najbolj negraužno možno žival – Tadejevega pajka. K sreči pajka ni bilo doma in je Tadej prinesel pokazat samo njegov “oklep”, iz katerega se je pred kratkim zlevil njegov (ne-vem-kako-mu-je-ime) pajek. Ogabno in strašljivo.

Rudarska sobota

Vrabci že čivkajo, da smo imeli v soboto v sklopu alpinistične šole Freeapproved nad Vršičem (pravzaprav pod Prisankom) ledeniški tečaj.
Prvotni načrt, da bomo tečajnike metali v črna brezna pravih ledeniških razpok pod Grossglocknerjem, je propadel zaradi napovedane slabe vremenske napovedi in predvsem velike količine novega snega, ki je prekrival nam tako ljube špranje.

Priljubljeni vodja, raper Goldi aka Zlato, je tako dokončno zapečatil usodo z izborom destinacije in me s tečajniki vred pognal v dir. Bor – najbolj zagnani sobotni rudar in rovokopač, je imel čas izbirati tudi najprimernejšo lokacijo za odmet tečajnikov v globeli. Po kakšnih 20 minutah hoje smo dosegli primerno globoko krajno zev okrog katere ni ležalo preveč skalnega drobirja. To je obenem tudi dober znak, da se stene ne otresajo preveč od zime napokanega skalovja.

Ko so se vsi tečajniki do zob oborožili z vso opremo in se pravilno ledeniško navezali, je bilo potrebno poiskati samo še prvo žrtveno jagnje. Rastko se je odločil, da bo šel prvi viset in čakat svojega odrešitlja.

Zlato je z Rastkotom na drugem koncu vrvi prikazoval kako se izvedejo manevri reševanja padlega v razpoko. Vsi so budno spremljali dogajanje in postopke, potem pa vsi eden za drugim pridno poskakali v črne globeli brez dna.

Nekateri hitreje, drugi počasneje – vsi so naposled prilezli ven in tako je dan minil hitreje kot bi pričakoval. Zaključili smo ga v Koči na Gozdu na že legendarnih palačinkah s sladoledom. Aja no pred tem sem pojedel še ričet in celo košaro kruha. Nekaj filmčkov in fotografij pa kmalu…

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.