Medtem ko sem danes pretežni dan dneva sedel za računalnikom in montiral film o snemanju filma “Manaslu – poslednja pot Nejca Zaplotnika” in kasnejšega trekinga okrog Annapurn sem malo razmišljal kaj nas čaka poleti.
Saj načelno zelo nerad pretirano razmišljam o meni manj ljubih letnih časih, ampak letošnje poletje bo gotovo še večja polomija. Zakaj? Ker bo še več preklemanskih žuželk. Ne maram jih iz večih razlogov, gotovo pa so mnogi poznani vsakomur. Na primer na kolesu, ko ves zadihan sopeš v klanec in mlinčkaš zadnje metre pred vrhom, potem pa ko se naposled prevesi navzdol in dobiš na hitrosti, ko imaš jezik do tal in usta odprta kot povodni konj, prav takrat prileti roj mušic, ki nimajo pretirano dobrega okusa. Tiste, ki mi jih ni uspelo izpljuvati in izkašljati so bile navadno kislo-grenke. Fuj.
Poleg mušic so seveda tu še vsem preljubi klopi, ki tako nemarno lazijo po gošči in čakajo na plezanja ali kolesarjenja željnje obiskovalce. Da o pajkih, osah in drugih meni skrajno neprijetnih gomazečih in letečih živali sploh ne govorim.
Kakorkoli že, če že snega noče biti prav veliko, naj končno pride vsaj ta sibirski anti-ciklon, ki je vsa prejšnja leta kraljeval na našem nebu in z neusmiljeno nizkimi temperaturami sejal smrt med letečimi “elementi” blizu začetka Darwinovega drevesa.
