Elektrarna na Kitajce = Kitajc’elektrarna

Elektrarna na vodo je hidroelektrarna, elektrarna, ki deluje na principu kurjenja premoga je npr. termoelektrarna, poznamo še elektrarne, ki delujejo na principu jedrske energije in še sončne, pa na bibavico (plimovanje) ipd. No, ampak že kar dolgo nazaj sem prijatelju predlagal eno neumnost (kot ponavadi) in potem se je osnovala ideja in koncept elektrarne na Kitajce. Po analogiji vodna elektrarna = hidroelektrarna torej analogno sledi kitajska elektrarna, elektrarna na kitajce, človek elektrarna ipd.

Zdaj sem se odločil, da idejo predstavim še na blogu. Ker znamo baje mašinci več povedati s skicami kot besedami, najprej shema:

Koncept je v bistvu zelo preprost. Kitajska je velika dežala z veliko prebivalci. Pravzaprav tako zelo veliko, da so že pred leti začeli omejevati število novorojencev, kazni za neupoštevanje prepovedi in torej prekomerno plojenje pa pomenijo celo premoženje in tako si dejansko več otrok lahko privoščijo le premožnejši. Pa pustimo plojenje ob strani. Konceptu na ljubo je več seksa - in s tem več otrok – boljše. Čeprav je Indija po številu prebivalcev že pošteno prekašala Kitajsko, pa so vseeno Kitajci primernejši, saj so znani po tem, da so marljivi, da so nižje rasti in tako zavzemajo manj prostora, kar je pri konceptu omenjene elektrarne še kako pomembno.

1.) VIR ENERGIJE – LJUDJE

Povprečen človek lahko bojda 8 ur na dan oddaja 50 W moči. Če privzamemo, da bi razpis za nova delavna mesta na kitajskem pogojeval oceno ZU pri telovadbi za prijavljene, lahko računamo na 80 W moči pol delavnika in kakšnih 40 W drugo polovico delavnika. Povprečno torej 60 W/Kitajca. Seveda, rekli boste pa saj to ni dovolj niti za eno žarnico… Že res, ampak šteje količina oz. število Kitajcev! Berite dalje…

2.) OPIS DELAVNEGA MESTA – SOBNO KOLO

Povprečni Kitajec bi torej dajal 60 W moči, 8 ur dnevno. Delovno mesto bi bilo sila enostavno sobno kolo, kjer bi upor predstavljal generator električne energije. Zato, da bi se preprečilo “švercanje” posameznikov, bi vsak zaposleni gnal svoj majhen generator s števcem in merjenjem minimalne kvote oddane energije. Na enak princip se bi lahko delavce tudi nagrajevalo. Prepričan sem, da bi bila to obenem kalilnica najboljših svetovnih cestnih kolesarjev in da bi po odprtju takšne elektrarne kaj hitro na Tour de France vodili Kitajci. Le zakaj…

3.) ZASNOVA ZGRADBE

Zasnova zgradbe je jasno prikazana na zgornji shemi. Gre za veliko preprosto industrijsko halo v večih etažah. Vhod v zgradbo je na vrhu, dostop do delavnih mest, t.j. sobnih koles, pa zagotavljajo fino brušene jeklene cevi (podobne kot gasilske). S tem se namreč zagotovi lahek in preprost dostop do delavnih mest, predvsem pa zaradi velikega števila delavcev in varnosti pri delu tudi preprosto možnost evakuacije. Druga najpomembnejša reč pa je jasno izkoriščenost prostora, saj niso potrebni hodniki in vse ostalo. Delavec se po cevi spusti do prvega kolesa pod seboj in poganja kolo. Koncept večih etaž bi omogočil to, da bi se zjutraj, ko je “delavec” še svež, oddajal omenjenih 80 W moči, potem bi se spustil niže in bi oddajal 60 W moči, potem še niže in 50 W ter na koncu delavnika, ko bi se moral zadnji dve uri še malo “ohladiti”, na 40 W moči. Po končanem delavniku zatuli sirena, odpre se loputa in ko se delavec spusti iz zadnjega kolesa je dela zanj konec. Zaradi takorekoč neomejenega števila Kitajcev bi elektrarna delala neprestano, delavna sila bi kontinuirano “tekla” vertikalno od zgoraj navzdol.

Stavba bi pravtako omogočala avtomatsko dodajanje hrane in pijače, vsako delavno mesto bi bilo opremeljeno z vodno napeljavo in drugimi potrebnimi inštalacijami za dovod hrane, po potrebi tudi TV ali radio sprejemnikom, sušilcem za lase itd. Če bi posnemali “zahodnjake” bi potem z napredovanjem na višje pozicije npr. namesto službenega avtomobila, telefona ali mlade tajnice dobivali takšne različne dodatke kot so usnjen sedež na kolesu, neslišno uležajena pedala, Shimano prestave ipd.

Primer nadstropja: 100 x 1000 ali pa 1000 x 1000 m raster tlorisa, notri logično razporejena delovna mesta – kolesa in vhodi, prehodi in izhodi vertikalno po ceveh.

4.) PREDNOSTI IN SLABOSTI

Opis delavnega mesta se mi zdi obupen, ampak po drugi strani, kot pravijo sami Kitajci, je boljše slabo delavno mesto, kot če delavnega mesta sploh ni. V enih pogledih sicer res, spet v drugih ne. Če pogledam delavno sposobnega človeka, ki ima neznansko smolo in je grozno, da je v takšni poziciji, da prosjači za vsakdanji kruh, pa se mi osebno vseeno zdi bolje, da dela nekaj, kot pa nič. Smilijo se mi ljudje, ki so zaradi poškodb ali česa drugega brez dela in na cesti, najraje pa bi za ušesa 25 let stare prosjače, ki kvazi potrebujejo za avtobus denar, potem pa takoj za voglom prižejo cigaret, se drogirajo ipd. Ko pa manjka delavne sile, morajo obirati hmelj sosedje Hrvati ali slovenska vojska. Neverjetno.

Kakorkoli… Vsekakor bi se drastično zmanjšala nezaposlenost, saj bi ena sama takšna Kitajec-elektrarna zaposlila vsaj kakšnih 100.000 delavcev in nihče od delavcev ne bi bil lačen, dasihravno zasnova dostave hrane na delovno mesto ne omogoča pretirane pestrosti le-te.

Naj bo zaenkrat dovolj, konstrukterske rešitve  in ekonomsko študijo podrobneje opišem kdaj drugič.

Kakšen pa se vam zdi koncept? (glej anketa desno zgoraj)